Tudi besednjak izraža vašo (ne)odpornost

BEEP STORY

Mnoge naše težave se lahko začnejo z jezikom, ki ga govorimo, načinom izražanja, besednjakom.  Tisto, kar govorimo, tudi občutimo. In to oblikuje naše življenje in odpornost nanj.  

Na primer, upoštevajte razliko med prepričanjem, da se vam življenje zgodi, in mišljenjem, da se življenje zgodi.  

Ti dve dodatni besedi ustvarjata potencial za katastrofalne rezultate: depresija, negotovost, tesnoba, krivda. Potovanje po drugi poti vam nudi raven osebne odgovornosti, ki dokazuje osvoboditev. Tako je svoje razmišljanje v Big Think začenjal avtor Derek Beres, s katerim se lahko v Beep Inštitutu povsem strinjamo, saj vemo, da sosledje »misel-beseda – značaj« resnično drži.  

Poglejmo primer iz vsakdanjega življenja. Ste v prometni gneči. Sedite v avtomobilu in nekdo vas pokliče. Običajno vsi rečemo, da smo “obtičali(!) v prometu” in le redko “sem trenutno v prometu” . Gre za minimalno razliko, a naboj stavka je povsem drugačen. Našemu sogovorniku v telefonskem razgovoru s prvo izjavo povemo, da smo “v stiski”, da imamo težavo, da je nekaj narobe, saj nad situacijo nimamo kontrole in tudi rešiti je ne zmoremo. Obtičali smo.  

Te na videz majhne jezikovne izbire imajo psihološke posledice. Razmišljanje, da se nam življenje dogaja, napihuje naš občutek ega, kot da je 4,5 milijarde let zgodovine privedlo do tega, da je naša edina determinanta promet ali zastoj.  

Ko razmišljamo o okoliščinah na način, da se življenje preprosto zgodi, se opolnomočimo z odločitvijo, kako naprej. Iščemo rešitve, počutimo se vpletenega v okoliščine, vrne se občutek nadzora nad potekom verige dogodkov. 

Odpornost je proces in izid uspešne prilagoditve na težke ali zahtevne izkušnje, s poudarkom na mentalni, emocionalni in vedenjski fleksibilnosti in prilagoditvi na zunanje in notranje zahteve (APA, 2022). 

Tukaj nastopi odpornost

Vsi imamo določeno stopnjo odpornosti na izzive in stres. Nekateri ljudje so sposobni premagati stres begunskega taborišča, naravne nesreče in politične revolucije in postanejo tudi močnejši, kot so bili pred stresnimi dogodki.  Drugi povzroči stres že, če v kavarni nimajo rastlinskega mleka za kavo »to go«.

Kako odporni smo navadno izvemo šele, ko se znajdemo na preizkušnji pred stresnim izzivom.   

Ljudje smo pogosto izjemno odporni v nenadnih izrednih razmerah, medtem ko nam otežujoče vsakodnevne navade dobesedno spodnesejo tla pod nogami. To je kar zanimivo, mar ne?  

Recimo, ko nam zmanjka papirja med tiskanjem dokumentov za sestanek, se potimo od živčnosti; ko je treba pomagati ponesrečencu, ohranimo mirno kri. Temu se reče preživetveni nagon in zares deluje takrat, ko ga rabimo, da preživimo.  

Veliko in neprecenljivo popotnico nam dajo starši v zgodnjem otroštvu. Svetovno znani psihologi so se pri raziskovanju vedno osredotočali na to, kaj njihove paciente dela ranljive, ne pa na to, kaj jih dela močne in vselej so prišli do zaključka, da je sreča v posameznikovem otroštvu odigrala ključno vlogo. Recimo: otrok ljubeče matere ima velikanske prednosti pred otrokom matere, ki ne odgovarja na potrebe otroka.  

Profesor psihologije Richard J. Davidson, prvi raziskovalec, ki je skeniral možgane budističnih menihov, da bi preizkusil nevrološko in čustveno učinkovitost meditacije, je del svoje študije posvetil tudi vprašanju negovanja odpornosti. Ugotovil je, da je splošno in laično prepričanje, da hitro okrevanje od stiske pomeni tudi najboljši izid neugodne situacije in kot nekaj, kar pomeni, da je človek utrjen. A doktor Davidson je ugotovil, da je prehitro okrevanje lahko problematično, saj če si človek ob žalovanju ali stiski ne vzame dovolj časa  za razreševanje in razmislek, lahko tvega spremembe osebnosti ali post-travmatski sindrom. Torej, prehitro okrevanje ni pokazatelj večje odpornosti.  

Dr. Davidson  vsem predlaga meditacijo pozornosti (osredotočanje na dihanje) kot enega od načinov izgradnje odpornosti. Rezultat lahko dejansko vključuje počasnejše okrevanje po travmatičnem dogodku. Pri tem je pomembno, da je na voljo primeren čas za premišljevanje in zdravljenje, ne da bi tedne ali mesece preživeli ob izgubi ali nazadovanju. Za nobenega posameznika ni določenega časa. Davidson meni, da gresta odpornost in empatija z roko v roki.

Odpornost na delovnem mestu

Usposabljanje odpornosti je lahko ključnega pomena pri pomoči zaposlenim, da si opomorejo od težav in sprejmejo spremembe na delovnem mestu. 

Dandanes se zaposleni ne borijo le za ohranitev delovnega mesta oziroma dela, vendar se soočajo z edinstvenimi in zapletenimi izzivi. Današnja delovna sila se poleg svojih običajnih službenih obveznosti spopada še z globalno pandemijo, inflacijo, politično polarizacijo in vsakodnevnimi stresorji, ki jih povzroča usklajevanje poklicnega in domačega življenja. Ni čudno, da skoraj 20 % odrasle populacije trpi za anksiozno motnjo. 

Odporna miselnost se povezuje z manj depresije in anksioznosti, boljšim blagostanjem (Liu idr., 2020), vitalnostjo in fizičnim funkcioniranjem (Arewasikporn, 2019), samosprejemanjem, pozitivnimi odnosi z drugimi, osebno rast, avtentičnost in številne druge pozitivne izide (Svence idr., 2015). 

Odpornost večini ni naravna, vendar se je da naučiti. V članku za Harvard Business Review je oče pozitivne psihologije Martin E.P. Seligman opisuje svoj program usposabljanja za vzdržljivost, ki temelji na 30 letih raziskav. Program, ki je bil pilotno izveden na več kot milijonu vojakov ameriške vojske leta 2011, je poskušal “zmanjšati število tistih, ki se borijo [po travmatičnem dogodku], in povečati število tistih, ki rastejo.” 

Seligmanov vojaški program je postal temelj za številne druge programe usposabljanja za odpornost na delovnem mestu in zunaj njega. Temelji na petih ključnih komponentah: 

  • Pozitivna čustva: Za izgradnjo odpornosti je nujno imeti zalogo pozitivnih čustev, na katere se lahko oprete. Čeprav se zbiranje pozitivnih čustev sliši nekoliko neoprijemljivo, Seligman ponuja konkretne napotke, kako to storiti. Uporaba hvaležnosti za povečanje ravni sreče v spominih na preteklost, pozornost, da resnično cenimo in uživamo v sedanjosti, in optimizem, da ustvarimo bolj pozitivna čustva o prihodnosti. To so ključni načini, da povečamo našo pozitivnost. 
  • Zavzetost:  osredotočena miselnost osebe, ki je popolnoma potopljena v nalogo ali projekt. Zavzeti ljudje se počutijo zadovoljne in zadovoljne s svojim delom. 
  • Odnosi: Odnosi olajšajo povezovanje s pozitivnimi čustvi (skozi smeh, naklonjenost in pripadnost) in nudijo tudi podporo med žalostjo ali bojem. Za povečanje odpornosti je torej treba najti priložnosti za gradnjo odnosov. Koristno je imeti zaupanja vrednega mentorja, pri katerem lahko poiščemo pomoč, ko se spopadamo s težavami – bodisi v osebnem ali službenem življenju. 
  • Pomen: Lažje je premagati težave, ko razumemo, zakaj to počnemo in kako je to povezano z višjim namenom. Ko ljudje razvijejo občutek namena, so bolj motivirani za doseganje svojih ciljev. Seligman kaže, da je podajanje ljudem »velike slike« o tem, kako njihova vloga prispeva k večjim ciljem, močan način za vlivanje smisla v njihov vsakdan. 
  • Dosežek: Ko izpolnimo cilje, smo nagrajeni s dosežki in ponosem. Ta ponos izboljšuje splošno dobro počutje, povečuje samozavest in služi kot opomnik za vztrajanje pri prihodnjih izzivih. Iz tega razloga Seligman spodbuja pripravnike, da si zastavijo specifične in izvedljive cilje ter razmišljajo o preteklih uspehih in jih slavijo. 

Kako se vse to prenese na delovno mesto? Seligman trdi, da usposabljanje odpornosti ni samo za vojake. Lahko je ključnega pomena pri pomoči zaposlenim, da si opomorejo od neuspeha, stagnacije in drugih pogostih težav, ki vodijo v slabo uspešnost. 

Prožni otroci imajo t.i. “notranji občutek nadzora”; verjamejo, da oni in ne njihove okoliščine vplivajo na njihove dosežke. Vzdržljivi otroci se vidijo kot dirigenti lastnih usod.  

Odpornost omogoča zaposlenim vzdrževanje visokih ravni motivacije in truda na delovnem mestu. Hkrati pozitivno vpliva na duševno zdravje, preprečuje izgorevanje in čustveno izčrpanost ter vodi v postravmatsko ali poststresno rast (Hartmann, 2020). Odporni zaposleni so tudi bolj zadovoljni s svojim delom in kariero ter se počutijo bolj srečne na delu in manj cinične (Hartmann, 2020). Ti zaposleni so tudi bolj odprti za organizacijske spremembe. Odporni timi izkazujejo višjo učinkovitost, saj lažje najdejo fleksibilne in učinkovite rešitve, ko so soočeni z izzivi in krizami (Näswall idr., 2015). Rezultati odpornih organizacij so preživetje krize, manjši delež neuspehov, višja učinkovitost, konkurenčna prednost in produktivnost (Hillmann in Guenther, 2020). 

Transformacijske vodje so pozorne na potrebe podrejenih in jih podpirajo ter pomagajo pri soočanju s stresorji, kar vodi do občutij veselja in entuziazma pri podrejenih, to pa posledično promovira odpornost(Mindeguia idr., 2021). 

Ukrepi v zasebnem ali poslovnem svetu za krepitev odpornosti 

1 Pozitivne emocije so ključne za doseganje odporne miselnosti. Sem sodi povečanje pozitivnih emocij, blagostanja, pozitivnih emocij, zadovoljstva z delom, manj osamljenosti, večje sreče in zadovoljstva z življenjem. (Arewasikporn, 2019).  

2 Povečanje vključenosti zaposlenih v pozitivne dogodke tekom dneva lahko poviša pozitivne emocije in s tem odporno miselnost. Pozitivne intervence, kot so »acts of kindness«, izrazi hvaležnosti in pozitivna povratna informacija znižajo distres in povišajo blagostanje.  

3 Čim več spodbud za entuziazem, optimizem, ugodje in sprostitev. Pri tem je pomembna tudi psihološka varnost. 
1 Star2 Star3 Star4 Star5 Star (povprečna ocena: 5,00 od 2 glasov)
Psihološko blagostanjeResiliencementalno zdravjeSeligmanodpornostpremagovanje izzivov