BEEP STORY

Mnogi od nas bi radi našli odgovor, mnogi bi radi doživeli samouresničitev skozi delo in kariero, vsi stremimo k opravljanju dela, ki ima svoj »zakaj« in ki pušča za seboj sled. A žal je tako, da so poslanstvo, smisel, pomen kot sreča; bolj kot jih iščemo, bolj so nedosegljivi.

Iskati svoj »zakaj« samo znotraj dela je škodljivo in izrazito nezdravo.

No, približno na takšen način razlaga filozofijo življenja, zdravja in uspeha Martin Kojc v knjigi »Učbenik življenja«, ki je – kot smo izvedeli v intervjuju – naši sogovornici Danieli Bervar Kotolenko obrnil življenje na glavo in ga spremenil na bolje. 

Martin Kojc skuša bralcu razložiti, da nič, kar skušamo na silo pridobiti ali izsiliti, se nam ne izide. Še več: zaradi našega pretiranega truda, izsiljevanja okoliščin in uporabe različnih orodij in metod se nam konec koncev zgodi ravno nezaželeno. Kar se zdi kot paradoks, a je v resnici zakon narave. In kot je zapisal psihoterapevt Martin Kojc to velja tako za željo po zdravju kot za srečo, karierni uspeh ali ljubezen. Zato bi veljalo ga prebrati, še posebej če iščete svoj »zakaj« znotraj svoje karierne poti. 

---

Iskanje sebe znotraj dela – odraz predanosti ali osebna tragedija

Namreč, osebni »zakaj« vsakogar mora biti zelo dobro premišljen in razumljen, saj iskati svoj celotni »zakaj« samo znotraj dela je škodljivo in izrazito nezdravo. Tega so se zavedale generacije naših prednikov, ki so se – mimogrede – ponašale z mnogo boljšim duševnim zdravjem in so delo razumele zgolj kot sredstvo za kakovostno bivanje. 

Delo je bilo nekoč razumljeno v okviru slogana »pošteno dnevno plačilo za pošteno delo«, ki je nakazoval, da so bile potrebe delavcev nekoč strogo ekonomske, za mnoge boj za vsakdanji kruh, pri čemer so bile izbire in priložnosti močno odvisne od razreda, rase in spola; danes pa ob teži spremenjenih vrednot in navsezadnje težnji posameznikov, ki se je močno oddaljila od golega preživetja, saj hoče več, npr. wellbeing, carpe diem, blaginjo, hedonizem…, mnogi v sodobnem času kapitalizma v delu iščejo presežke. Sprva so zadostovali presežki v zaslužku, zdaj to ni več dovolj. Dandanes številni ljudje v svojem delu iščejo svojo identiteto, upanje, srečo in smisel obstoja, nov »jaz«, izpolnitev. 

Nič ni črno-belo

Že davno je preživet koncept osmišljanja dela kot le sredstva za dosego cilja, tj. preživetja. To je dejstvo. Tisti ljudje, ki so ujeti v takšno situacijo, se soočajo z odtujenostjo, z apatijo in občutkom praznine. Navsezadnje na delovnih mestih preživimo tretjino svojega življenja in bi bili roboti, če bi ta čas jemali surovo operativno. A po drugi strani se je vseeno nujno zavedati, da moramo iskati naš celosten smisel življenja in bivanja znotraj vseh sfer družbenega življenja. Delo ne sme biti edini pogoj naše sreče in zadovoljstva, je pa zelo koristno, če k temu izdatno pripomore. 

Delo, ki osmišlja

Najmanj plačano in najmanj cenjeno delo je delo za tekočim trakom. Veste, zakaj? Ne le zato, ker je vsak delavec zamenljiv, vse bolj z umetno inteligenco, ampak tudi zato, ker je rutiniziran. Brez dodane vrednosti, ki jo je sposoben človek dodat. To pomeni, da ne omogoča, da bi zaposleni dal svoj osebni pečat, tj. svojo inovativnost, kreativnost, znanje, ideje. In zato marsikdo ne želi opravljati tovrstnega dela, ker duši osebnostni »zakaj«. A v resnici lahko prav vsako delo povsem zbalaniziramo in rutiniziramo, če se ne zavedamo, kako pomembna je za dodano vrednost našega izdelka ali storitve agilnost zaposlenih. 

Vsak lastnik ali vodja išče »know how«, s katerim bi svojemu kolektivu kar se da najbolje osmislil delo. Pa je res za to odgovoren (le) vodja?

Smisel moramo iskati znotraj sebe 

Kot pravijo mnogi strokovnjaki tudi najboljši in najbolj dobronamerni delodajalci ne morejo ustvariti smisla za ljudi in namesto njih. S svojimi zaposlenimi lahko dobro in lepo ravnajo, jih vključujejo v delovne procese, jim odprto razložijo vizijo ali jo skupaj celo ustvarjajo, vendar to še ni zagotovilo za smisel. Pomen in smisel dela je nekaj, kar morajo zaposleni najti sami. V sebi. To je osebna domača naloga vsakega zaposlenega, pri čemer se lahko pri iskanju rešitve naslonijo na študije sreče.

Ameriški filozof Mike Martin trdi, da za iskanje smisla potrebujemo tri motive:
1. opravljamo delo, ki izkorišča naš talent in nam uresničuje naše interese, 
2. zbuja hrepenenje po moči, avtoriteti, vodstvu in priznanju in dobremu plačilu, 
3. omogoča možnost za altruizem, s čimer širšemu okolju pokažemo naša prizadevanja.

Ko so omenjeni trije motivi približno v ravnovesju, lahko izkusimo tisto, kar psihologi imenujejo »flow«, tj. občutje, v katerem zaradi občutka užitka izgubimo občutek za čas. Ali kot je dejal profesor s Harvarda Howard Gardner v knjigi »Good Work: When Excellence and Ethics Meet«:

»Težko smo si v ogledalu všeč, če še nismo v svojem življenju in pri svojem delu združili popolnega razvoja svojega potenciala z zavezanostjo večji celoti.« 

---