BEEP STORY

V 11. stoletju je Japonka Murasaki Shikibu napisala »Zgodbo o Genjiju«, ki naj bi bila prvi roman na svetu. Več kot 1000 let kasneje še vedno navdušeno beremo romane – tudi v obdobju, ko se zgodbe pojavljajo v elektronskih oblikah in ne držimo več tako pogosto v roki papirnate knjige.

Manj ljudi ve, da pri tem ne gre samo za užitek, ampak da znanost preverjeno potrjuje, da branje knjig koristi tako fizičnemu kot duševnemu zdravju in da te koristi lahko trajajo vse življenje, ki ga celo podaljšujejo. Začnejo se v zgodnjem otroštvu in nadaljujejo v starejših letih.

Kako branje v otroških letih vpliva na naše možgane?

Govor in jezik sta naravni funkciji možganov, otroci pa govor lahko obvladajo le s preživljanjem časa z ljudmi, ki že govorijo. Po drugi strani pa branje ni naravna funkcija. Medicinska stroka že dolgo priporoča, da starši berejo s svojimi otroki že v zgodnjem otroštvu in nadaljujejo v osnovnošolskih letih. Na eni strani branje z otroki ustvarja prijetne asociacije na knjige, kar povečuje verjetnost, da bo otrokom branje v veselje tudi v prihodnosti. Na drugi strani branje doma kasneje izboljša uspešnost v šoli. Prav tako povečuje besedni zaklad, dviguje samozavest, gradi dobre komunikacijske sposobnosti in krepi tisti del možganov, ki kontrolira mehanizem za napovedovanje oziroma predvidevanje.

Bralci, ki so brali več kot 3,5 ure na teden, so živeli v povprečju kar 23 mesecev dlje kot ljudje, ki sploh niso brali.

Digital Promise, ameriška neprofitna organizacija, ki deluje na stičišču raziskovalcev, podjetnikov in izobraževalcev, je končala pred dobrimi petimi leti dolgoletno raziskavo, kako personalizirati pristope za učenje tekočega branja in pri tem sodelovala z mladimi, starimi od 11 do 14 let. Poročilo povzema nedavne raziskave o dejavnikih, ki vplivajo na otrokovo sposobnost učenja branja, tudi kognitivne sposobnosti. Kognitivne sposobnosti temeljijo na možganskih procesih, ki nam omogočajo zaznavanje informacij v našem okolju (na primer, biti pozoren na točno določeno okolje in hkrati ignorirati nepomembne informacije; ali pa shranjevanje informacij v naših možganih, ki si jih moramo priklicati pozneje; in razum in razmišljanje). Te osnovne kognitivne sposobnosti podpirajo razvoj jezika in spretnosti pismenosti, ki nam omogočajo naučiti se jezika in brati. Med kognitivnimi veščinami, opredeljenimi v poročilu kot bistvenimi za učenje branja, so pozornost, vizualna obdelava, slušna obdelava, delovni, kratkoročni in dolgoročni spomin ter senzorična integracija.

Branje nam omogoča bogat besedni zaklad, empatijo, osredotočenost, torej tisto, kar služi premagovanju vseh poslovnih ali zasebnih izzivov.

Telovadba in razvoj možganov med branjem

Z uporabo MRI skeniranja so ameriški raziskovalci potrdili, da branje vključuje kompleksno mrežo vezij in signalov v možganih. Ko vaša bralna sposobnost dozoreva, postajajo tudi ta omrežja močnejša in bolj izpopolnjena. V znanstveni študiji, izvedeni leta 2013, so raziskovalci uporabili funkcionalne MRI preglede za merjenje učinka branja romana na možgane. Udeleženci študije so brali roman “Pompeji” v obdobju 9 dni. Ko se je v zgodbi povečala napetost, je vse več predelov možganov osvetljevalo aktivnost. Izkazalo se je, da se je med branjem in dneve po njem povezljivost možganov povečala, zlasti v somatosenzorični skorji, območju možganov, kjer se običajno sprejemajo živčni signali iz čutila za dotik. Na splošno se nahaja v delu možganov, imenovanem parietalni reženj.

Branje sicer vključuje dva glavna kognitivna procesa: globoko branje in čustveno povezanost. Poglobljeno branje je počasen proces, pri katerem se bralec ukvarja s knjigo in jo poskuša razumeti v njenem lastnem kontekstu in v kontekstu zunanjega sveta. Čustvena povezanost je tam, kjer se bralec vživi v junake, kar spodbuja družbeno dojemanje in čustveno inteligenco. 

Kako branje vpliva na dolgoživost

Vse to od otroških let dalje vpliva na razvoj naših možganov, kognitivnih sposobnosti tudi, ko odrastemo in se staramo. Kot je znanost še uspela dokazati, ima branje pomemben vpliv celo na dolgoživost.

Znanstvena revija Social Science and Medicine je leta 2016 objavila izsledke raziskave, ki pritrjuje, da ljudje, ki berejo knjige, živijo dlje. Raziskovalci z univerze Yale so 3635 udeležencev, starejših od 50 let, vprašali o njihovih bralnih navadah. Na podlagi teh podatkov so anketirance razdelili v 3 skupine: 1.) nebralce, 2.) bralce, ki berejo manj kot 3,5 ure na teden, in 3.) bralce, ki berejo več kot 3,5 ure na teden. Raziskovalci so spremljali vsako skupino 12 let. Bralci, ki so brali več kot 3,5 ure na teden, so živeli v povprečju kar 23 mesecev dlje kot ljudje, ki sploh niso brali. Ta podaljšana življenjska doba je veljala za vse udeležence branja, ne glede na spol, premoženjski status, izobrazbo ali zdravje, pojasnjuje študija, ki je ovrgla tudi pomislek, da bi lahko to bilo le naključje. Poleg tega so analize pokazale, da ima branje katere koli vrste knjige bistveno boljši vpliv na možgane kot pa branje periodičnih publikacij (revij ipd.), saj branje knjig vključuje več kognitivnih sposobnosti.

Primite pravo knjigo v roke in odložite elektronske naprave

Čeprav je priročnejše branje na elektronski napravi, medicina še vedno priporoča branje tiskane knjige. Številne študije so večkrat pokazale, da ljudje, ki berejo tiskane knjige, dosegajo višje rezultate na testih razumevanja in si zapomnijo več prebranega kot ljudje, ki isto gradivo berejo v digitalni obliki. To je lahko delno zato, ker ljudje berejo
tiskano počasneje kot digitalno vsebino. Redno branje izboljša povezljivost možganov, povečuje vaš besedni zaklad in razumevanje, vas opolnomoči in razvija empatijo, pomaga izboljšati spanec, zmanjšuje stres, celo znižuje krvni tlak in srčni utrip, pomaga boriti se proti simptomom depresije, preprečuje upad kognitivnih sposobnosti s staranjem in prispeva k daljšemu življenju.

Kaj vas torej še zadržuje, da ne primete več knjig v roke, ugasnete televizor in druge naprave ter naredite nekaj izjemno zdravega, prijetnega in koristnega zase?

Za dodatno motivacijo za branje knjig vam priporočamo poslušanje podcasta Beep Inštituta “Zakaj Slovenci ne beremo in zakaj bi morali?”, v katerem smo gostili dr. Miho Kovača, avtorja knjige Berem, da se poberem in profesorja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.