Hoja za preboj 5.0
BEEP STORY
Covid-19 pandemijo smo skušali premagovati na številne bolj ali manj učinkovite in domiselne načine, saj smo globoko v sebi vedeli ali vsaj čutili, da si moramo okrepiti odpornost.
A kaj pomeni odpornost? Odgovor je večplasten, saj moramo biti odporni tako na viruse kot na pritiske zahtevnega okolja. Torej, zgraditi moramo miselno in telesno odpornost, kar konkretno pomeni, da moramo okrepiti svojo samopodobo, dobro počutje, osredotočenost, vzdržljivost in vztrajnost, tj. ključne stvari za preživetje, za kakovostno življenje in navsezadnje za posel. To je hkrati težko in lahko. Namreč, od nas zahteva zavedanje in voljo pa še ščepec dobre organizacije dneva. In smo že lahko na poti do odlične odpornosti. Ja, konkretno na poti, saj je odlična metoda za krepitev odpornosti vseh vrst trening. Mišljenja in telesa.
Če se osredotočimo na gibanje, lahko za sodobni čas upravičeno rečemo, da nas življenjski slog pogosto sili v opuščanje določenih gibalnih spretnosti. Posledica je to, da imamo vse bolj nerazvite ali pomanjkljivo razvite kompetence, ki pa ne vplivajo le na fizične, ampak tudi na mentalne zmogljivosti.
Zmanjšanje gibalne kompetentnosti po celotni Gaussovi krivulji, in to ne le otrok, ampak tudi odraslih, zaznavajo tako domače kot tuje raziskave, kar je za prihodnost posameznika in tudi človeške civilizacije zelo pereč problem. Zakaj?
Gibanje je pot do kreativnosti
Stroka je že zdavnaj dokazala, da je z gibalnimi sposobnostmi povezan tudi čustven, socialni in spoznavni razvoj. Telesna in gibalna sposobnost pozitivno vplivata na samopodobo, počutje, vzdržljivost in vztrajnost, torej na vse prvine, povezane s kognitivnimi sposobnostmi, tj. posledično z učenjem in delom. Pri tem je nujno poudariti, da gibanje odlično vpliva na vse vitalne dele organizma, tudi na možgane. Torej, vpliva tudi na našo kreativnost in inovativnost.
Ker vemo, da čas industrijske politike 5.0 od posameznika in od celotne družbe ne le pričakuje, temveč zahteva visoko stopnjo prilagodljivosti, dobiva pomen gibanja veliko večje razsežnosti kot kdaj koli prej. Namreč, ravno kreativnost in inovativnost rodita priložnost za preboj, za prepoznavnost, za prodajo, za športne rezultate ali za reševanje življenjskih izzivov.
Ne verjamete? Če ne, potem si natančno poglejte Australian Open. Opazili boste, kako kreativnost igralcev premaguje dovršeno tehnično znanje nasprotnikov. Najboljši igralci se ne ponašajo le z vrhunsko močjo in vzdržljivostjo, ampak z iskanjem ustvarjalnih taktik in rešitev, s katerimi odgovarjajo na napade nasprotnikov. In najboljši trenerji vrhunskih športnikov se tega zelo zavedajo, zato jih izzivajo z najrazličnejšimi oblikami gibanja.
Neposredne povezave med gibanjem in razvojem kognitivnih procesov
Kaj se zgodi, ko se gibamo? Ilustrativno bi lahko rekli, da se v telesu vse prižge in vse zaživi. Z gibanjem se v telesu ustvarjajo povezave s spominom, razmišljanjem, sklepanjem, reševanjem problemov in odločanjem. Vsaka nova gibalna struktura zahteva gibalni načrt, na podlagi načrta se nato ustvarjajo sinaptične povezave in posledično rešitve, kako gibanje izvesti.
Seveda drži dejstvo, da smo veliko prinesli s seboj na svet; to pomeni, da so določene stvari del našega DNK-ja, a že dlje časa znanstveniki dokazujejo, in tudi mi smo v članku z naslovom »Geni niso naša usoda« zapisali, da dednost ne sme in ni naša omejitev, naš okvir zmožnosti. S svojim početjem lahko marsikaj spremenimo. Resnično je znanstveno dokazano, da se z gibanjem ne povečuje le vitalnost in dolgoživost našega fizičnega telesa, ampak se z gibanjem povečujeta tudi socialna in inteligentna kompetentnost. Krepijo se tudi spoznavni procesi. Skozi zaznavne procese kot so vid, sluh, vonj, otip se senzorično krepijo centri in sistemi, ki so povezani in vključeni tudi v druge procese. Gibanje je nedvomno prepleteno in soodvisno z razvojem kognitivnih sposobnosti in ravno zato je nujno, da k učenju gibanja pristopamo sistematično in pravilno.
Pravilno gibanje
Na tem mestu ne bomo razpravljali, kaj pomeni sistematično in pravilno gibanje, saj boste lahko to poslušali v podcastu na tej spletni strani prihodnji teden. Se pa bomo posvetili eni najlepših, najbolj naravnih in najbolj zdravih oblik gibanja, to je hoji.
Grški filozof Hipokrat je za hojo dejal, da je »hoja najboljše zdravilo za vse bolezni«. Irski nevroznanstvenik dr. Shane O’Mara pa je celo napisal knjigo z naslovom »Hvalnica (!) hoji«. Ja, hoja je način gibanja, ki bi ga lahko zdravniki predpisali z receptom ali pa ga vsaj večkrat priporočili kot nujen dodatek našega vsakdana. A pozor, ko se lotite te čudovite vadbe, naj vam užitka in učinka nikar ne uniči živčno pogledovanje na števnik korakov. To lahko povzroči le stres. Odmaknite se od merilnikov, od zaslonov in stopite v svet korakanja. Boste videli, v kakšne čudovite svetove boste zakorakali.
Zanimivo je, da pri tem naravnem in lahkem gibanju, pri katerem le polagamo stopalo pred stopalo in to le redko počnemo zavedno, se sploh ne zavedamo, kako koristno in blagodejno je to početje za telo in dušo. Namreč, hoja je gibanje, ki ugodno vpliva na wellbeing vašega telesa, misli in duha. Kot smo omenili, je Irski nevroznanstvenik dr. Shane O’Mara v knjigi Hvalnica hoja s primeri, analizami in podatki dokazal, da je hoja dobra za naše mišice, kosti in držo. Obnavlja organe in upočasnjuje staranje. Zaradi hoje smo ustvarjalnejši in naše razpoloženje se izboljša.
»Hoja izboljša razpoloženje in to celo bolj, kot si mislimo. Hoja je lahko tudi neke vrste vedenjsko cepivo proti depresiji pa tudi počasnim malignim spremembam, ki zaradi sedečega načina življenja preoblikujejo našo osebnost na slabše. Poleg tega nas hoja navda tudi s čudovito močjo reševanja problemov. Z ustvarjalnimi prebliski, ki se nam porodijo med hojo, lažje rešujemo življenjske zagate,«
je moč prebrati v Hvalnici hoje.
Hoja je meditacija, ki krepi ideje
V času pandemije, ko smo se vsi zaradi omejitev in ukrepov zapodili na gozdne poti in se posvetili hoji, lahko rečemo, da je sprehod kot nekakšna terapija. Začenjaš jo s kislim obrazom, utrujen, brez volje, končaš z nasmehom, živahnostjo in z glavo, polno zamisli o lepšem jutri.
V zgodovini in v različnih kulturnih okoljih so hojo prakticirali različno. Recimo čas pandemije se bo zapisal kot čas hoje, pri kateri smo šteli korake in naše število primerjali s številom prehojenih korakov naših prijateljev na družabnih omrežjih. Zen budisti denimo hojo prakticirajo kot zavestno meditacijo, pri kateri se premikajo počasi in namerno, pri čemer so pozorni na vsak korak in dih; gre za meditacijo v in med hojo. Pri tem se ne sme prezreti dejstva, da so bili skoraj vsi velikani človeške civilizacije ljubitelji hoje, saj se bojda najbolj prebojne ideje že zaradi fiziologije ne morejo roditi v sedečem stanju. Tako ne čudi, da sta med temi velikani naše zgodovine izjemno veliko hodila tudi filozofa Friedrich Nietzsche in Immanuel Kant. In če gremo še naprej, hoja je tudi način iskanja smisla, tolažbe, celjenja ran. Bojda ni bolj učinkovite metode kot jo ponuja hoja. In če samo pomislimo na vse, ki romajo v Meko, ali ki so prehodili Jakobovo pot, Camino v Španij, in to, da skoraj vsi pričajo o prelomnih dogodkih, ki so jim življenje obrnili na glavo, romanje pa stvari postavilo nazaj na pravo mesto, potem bo teza o zdravilnih učinkih hoje že držala. Hoja čisti nesnago misli. Raziskovalci znajo to pojasniti s tem, da se med hojo sproščata dopamin in serotonin, torej nastaja kemija, zaradi katere se počutimo dobro.
Ne gre pa zgolj za ugodno počutje, med hojo se nam okrepi ustvarjalnost, zmanjšamo stres, zniža se stresni hormon, kortizol. Znanstveniki so zapisali, da se lahko med hojo število ustvarjenih ustvarjalnih idej poveča za približno 60 odstotkov – če to početje primerjamo s sedenjem.
Koliko je dovolj?
Priporočila se razlikujejo. Nekateri pravijo, da moramo na dan prehoditi približno 7.000 do 8.000 korakov, drugi najmanj 10.000. A slednje je zelo veliko, če pomislite, da je to kar osem kilometrov; to je recimo od Šmarne gore do centra Ljubljane. Zatorej je tudi na tem mestu najboljše priporočilo, da sledite svojemu notranjemu kompasu in počutju. Dobro je že to, da se boste vsak dan spravili na svež zrak in si privoščili zadihati s polnimi pljuči ter spustili misli na pašo.
