IQ prispeva le 20 odstotkov uspeha, ostalo je odvisno od EQ

BEEP STORY

Jordanski kralj Hussein I. je nekoč dejal, da sleherno sekundo misli, govori in dela tako, da lahko živi sam s seboj. »Vsako jutro, ko se pogledam v ogledalo, se moram soočiti sam s seboj in verjemite, da je to mnogo lažje, če mislim lepe misli, govorim tople besede in počnem dobre stvari,« je dejal. 

Na prvi pogled se zdi to povsem lahek življenjski moto, a za to, da ga lahko posameznik prenese v prakso, je potreben napor ali pa vsaj vedenje, da ni vse odvisno od našega uma, od naše pameti. 

Pretežni del uresničevanja optimalnega življenja, ki vpliva na nas kot posameznike in na našo okolico, se naslanja na čustveno inteligenco. Torej na našo čustveno zrelost, empatijo, sočutje in razumevanje drugih. V poslu je to velik izziv, a se ga – tako pravijo najuspešnejši poslovneži – izplača premagati in doseči. 

Uspeh na poslovni in osebni ravni ni odvisen od pameti, ki jo lahko določimo z inteligentnim kvocientom (IQ), ampak k uspehu v kar 80 odstotkih pripomorejo drugi dejavniki, med njimi tudi čustvena inteligentnost.


Vsakdo se lahko ujezi – to res ni težko. Toda težko se je ujeziti na pravo osebo, ravno prav, v pravem trenutku, iz pravega razloga in na pravi način.

Aristotel, Nikomahova etika

Dandanes ozaveščena podjetja že dobro vedo, da je investicija v čustveno inteligenco ena najboljših investicij, ali kot je v diplomskem delu z naslovom »Čustvena inteligenca managerjev« zapisala Monika Kosi: »izraz čustvena inteligenca (EI ali EQ) prišel v rabo v zadnjem desetletju«. Kritiki so ta pojem označevali kot modno kaprico, nekateri direktorji in managerji se še danes bojijo, da bi lahko zaradi empatije in sočutja prišli navzkriž s svojimi poslovnimi cilji in da je uspeh zagotovljen le v primeru avtoritarnega vodenja, ki sledi »glavi in ne srcu«. Vendar danes vedno več ljudi ugotavlja, da samo splošna inteligenca ne odloča več o poklicnem uspehu, niti o zadovoljstvu v življenju. Kot zapiše Kosijeva »se čustveni inteligenci v zadnjem času posveča vedno več pozornosti. Nekateri so celo mnenja, da je pomembnejša od inteligenčnega količnika (IQ)«. 

Za uspešno organizacijo in vodenje je potrebno veliko več kot le »sive celice«, še posebej pri reševanju problemov, s katerimi se srečujejo zaposleni. 

Čustveno inteligenco sestavljajo sposobnosti, kot so: samonadzor, samozavedanje, motivacija, empatija in družbene veščine. Tako je pri managerjih zelo pomembno, da zraven managerskega znanja, kot je: načrtovanje, organiziranje, usmerjanje, nadzorovanje in vodenje, obvladajo tudi čustveno inteligenčne sposobnosti. Podjetja so pri zaposlovanju novih managerjev vedno bolj pozorna tudi na te sposobnosti, saj se zavedajo, da bo organizacija s takšnimi managerji bolj uspešna. Kljub temu, da nekateri niso dovolj čustveno inteligentni, pa se lahko teh sposobnosti naučijo.

Poslovni ideal nekoč in danes 

Čustveno inteligenco opredeljujemo kot podskupino socialne inteligence, ki vključuje sposobnost spremljanja lastnih občutkov in čustev drugih, razlikovanje med njimi in uporabo teh informacij za usmerjanje mišljenja in dejanj.

Salovey in Mayer

Daniel Goleman, avtor izjemno znanega dela z naslovom »Čustvena inteligenca,« ki je bilo ob izidu leta 1995 leto in pol na seznamu uspešnic New York Timesa, prevedeno v več kot 40 jezikov in prodano v več kot 5 milijonih izvodov. Zapisal je, da so managerji, ki so nekakšni »borci na vse ali nič,« brez sposobnosti za poslušanje, empatije, kompromisa ali sočutja, kot poslovni dinozavri, ki imajo v sodobnem času nemalo težav s privabljanjem in ohranjanjem zaposlenih. Sploh generacija Z, ki ima povsem drugačno pojmovanje in doživljanje delovnega mesta, brezčutnih in brezobraznih »oldboys-ev« ne tolerira, saj se zaveda, da mora imeti prihodnost podjetja v rokah mojster v medosebnih spretnostih, s katerim se lahko marsikaj dogovorijo. In teh dogovorov je veliko, saj generacija Z ne stavi na konvencionalen način poslovanja.  

Vaš intelekt je morda zmeden, toda čustva vam ne bodo nikoli lagala.

Roger Ebert

Spoštovanje razlik je znak čustveno zrelega okolja

Vodenje z visoko razvito čustveno inteligenco pomeni, da čustveno zrele in inteligentne osebe v podjetje vnašajo možnost, da se prepoznajo krivice in le-te tudi ustrezno z dobronamerno kritiko odpravljajo ter da se ustvarijo pogoji za vzdušje, v katerem je spoštovana, cenjena in sprejeta različnost. Še več: čustvena inteligenca pomeni ustrezno upravljanje s čustvi v dani situaciji. Pri tem je dobra novica ta, da se čustvene inteligence lahko naučimo in jo razvijamo vse življenje.

Držanje jeze je kot prijemanje vročega premoga z namenom, da bi ga vrgel na nekoga drugega: ti si tisti, ki se opeče.

Buda

Za časnik Delo je že pred leti Jonathan Cave, sicer avtor metodologije »MyPhy«, (tj. načina vodenja, pri katerem mora odsevati cilj, le tako se lahko sprosti potencial zaposlenih) poudaril, da »mora čustveno inteligenten vodja vselej ali celo prioritetno opredeliti svoje glavne vrednote, cilje in talente, nato pa jih vpeljati v dnevno delo s sodelavci«. S tem manager postavi trdno osnovo, ki jo bo lahko nadgradil z orodji in tehnikami, ki bodo izboljšale njegovo vodstveno učinkovitost. »Ko vodja določi stil vodenja, ki ustreza njegovi osebnosti, torej ko postane avtentičen voditelj, ni le uspešnejši, učinkovitejši in srečnejši, ampak je tudi vir navdiha za sodelavce,« opisuje Cave, saj sta zadovoljstvo in pozitivna naravnanost nalezljiva, kar pa spodbudi člane ekipe, da tudi sami začnejo na delovnem mestu ravnati bolj v skladu s svojo osebnostjo in posledično delovno okolje postane prijetnejše in produktivnejše.

Pri tem je zanimivo, da vse več vodij preklaplja z direktorske na pravo »voditeljsko« miselnost, pri čemer bi lahko kratica CEO, ki v osnovi pomeni izvršni direktor (Chief Executive Officer), po novem lahko pomenila »Chief Empowerment Officer«, torej kot da je njegovo poslanstvo opolnomočenje sebe in vsakega sodelavca v organizaciji posebej.

Temelj voditelja z visokim EQ

Torej, zdaj le še ponovimo ključno sporočilo in to je, da najboljši vodje gradijo svoj poslovni sloves,  ugled in poslovno uspešnost na treh temeljih; to so visok inteligenčni kvocient, trdo delo in čustvena inteligenca, s katero upravljajo svoja čustva in čustva drugih ljudi. Biti čustveno zrela oseba pomeni po že omenjem doktorju Golemanu, ki se podpisuje že pod več kot deset mednarodnih uspešnic, obenem tudi poučuje na priznani univerzi iz Harvarda in je tudi urednik časopisa Psychology Today, posedovati:

  1. samozavedanje,
  2. samoobvladovanje,
  3. motiviranost,
  4. socialne veščine in
  5. empatijo.

Znaki EQ so:
1. Zanimajo te ljudje, ki jih ne poznaš. 
2. Poznaš svoje dobre in slabe plati.
3. Se znaš osredotočiti.
4. Če si prizadet/a, natanko veš, zakaj.
5. Dobro shajaš z večino ljudi.
6. Hočeš biti dober, moralen človek.
7. Vzameš si čas za pomoč drugim.
8. Dobra/dober si v razbiranju razpoloženja drugih ljudi.
9. Dobro presojaš značaje ljudi.
10. Zaupaš svojemu šestemu čutu. 

1 Star2 Star3 Star4 Star5 Star (povprečna ocena: 5,00 od 1 glasov)
EmotionsEmotional IntelligenceTelesno blagostanjePsychological WellbeingEmotional Balance