Iskanje zdravega življenjskega sloga
BEEP STORY
Jutranje pretegovanje kot mačka, pitje vode, dodajanje vitaminov k prehrani, vsakodnevna čuječnost, izogibanje soncu, 16-urni post, štetje korakov, poslušanje ptic, otroška igrivost, body pump… Je še komu jasno, kaj je pravi zdrav življenjski slog?
S telesom moramo ravnati tako, da je sproščeno in brez spon dresure, urnika, discipline.
Nutricist vam bo na srce položil, da morate pojesti veliko zelenjave in sadja, učitelj telovadbe bo svetoval trening za moč in aerobni trening z obveznim dodatkom raztegovanj, guru pa negovanje lepih misli, čustev in energijskih polj. Vse našteto sodi v t.i. zdrav življenjski slog, a mati modrosti je zmernost in ravnotežje. V časniku Delo je kineziolog dr. Tim Podlogar zapisal, da »je zdrav življenjski slog ravnotežje različnih komponent. Je način življenja, v katerem je več pozitivnih kot negativnih čustev in je slog, s katerim preprečimo tisto, kar bi lahko dolgoročno obžalovali. Ni nikakršno pretiravanje z ničimer«.
Holizem pred redukcionizmom
V sodobnem svetu je še vedno kralj znanosti t.i. redukcionizem. To je preučevanje enega detajla, pri čemer se izloči širša slika pojava. V okviru vprašanja zdravih navad in moči za upravljanje stresnih situacij to ni najboljša pot, saj moramo v skladu telesa, v katerem vse deluje povezano in odvisno, tudi mi z njim ravnati na bolj celosten ali holističen način. Še več: s telesom moramo ravnati tako, da je sproščen in brez spon dresure, urnika, discipline.
»Ko to storimo, hitro pridemo do razmeroma kratke definicije zdravega življenjskega sloga. To je način življenja, ki nam v danem trenutku prinaša veselje, srečo in zadovoljstvo in je, to je ključno, vzdržen dolgoročno in ne vodi do preprečljivih bolezenskih stanj. To bi pomenilo, da na stara leta ne bi trpeli za zdravstvenimi težavami, ki bi se jih dalo prej preprečiti, na primer z vadbo, in ne bi imeli slabe vesti za odločitve, ki ste jih sprejeli. To tudi pomeni, da si s trenutnimi dejanji ne ustvarjamo težav v prihodnosti«, je dal priporočilo Podlogar.
O telesni aktivnosti brez obsedenosti
Mnogi vidijo življenjski ideal v posameznikih, ki vsak dan ure in ure preživijo na kolesih, v bazenu ali tekaških čevljih ter dosegajo izvrstne rezultate v svoji starostni kategoriji na ljubiteljskih tekmovanjih. A če te disciplinirane ljudi povprašate o težavah s koleni in hrbtenico, boste hitro ugotovili, da jih ima velik delež, če ne skorajda vsi. Kaj hitro vidimo, da pretiravanje s telesno aktivnostjo vsekakor ne spada v definicijo zdravega življenjskega sloga. Obsedenost s športom morda ni najboljša izbira. Samo spomnite se besed stoletnikov z domačih ali tujih dežel, ki pravijo, da niso v življenju z ničimer nikoli pretiravali in da so si privoščili le dolge sprehode in vrtnarjenje. O tem govorijo tudi najbolj slavni otočani z Japonske, ki dosegajo prek sto let. Njihove zgodbe in recepti za kakovostno življenje so strnjeni v knjigi z naslovom »Ikigaj«, kjer je lepo povzeta japonska umetnost življenja.
Vaščani iz odmaknjene romunske vasice v Transilvaniji dokazujejo, kako pomembne so za naše zdravje prijateljske vezi, smeh, pogovor, ljubezen in orgazem.
Prehrana ali iskanje zmernosti
V okvir zdravih navad sodi tudi prehrana. Če mislite, da morate pri zasledovanju zdravega načina prehranjevanja vsako jutro na tešče popiti liter vode, žlico oljčnega olja in dvajset različnih prehranskih dopolnil v obliki kapsul ali praškov, ste v zmoti. Vsekakor del zdravega življenjskega sloga ne more biti prehranski režim, ki nam zagreni vsako jutro, nas omejuje pri vnosu jedi, ki jih imamo radi, nam preprečuje, da uživamo hrano, ki jo uživa večji del populacije, ali je način prehranjevanja z vidika naših finančnih zmožnosti nemogoč. Naša prehrana mora biti dolgoročno vzdržna, nam omogočati ohranjanje zdrave telesne teže in vsebovati vsa nujno potrebna hranila; pa tudi kak priboljšek se lahko znajde na vašem krožniku, saj navsezadnje »gre ljubezen skozi želodec«, mar ne? Tudi ljubezen do sebe!
Carpe diem, žalostno prezrta navada
V dokumentarnem filmu »Tok Ljubezni«, v katerem življenjske zgodbe o ljubezni pripovedujejo ostareli vaščani iz odmaknjene romunske vasice v Transilvaniji, je moč razbrati, kako pomembne so za naše zdravje prijateljske vezi, smeh, pogovor in ljubezen. V tisti odmaknjeni vasi ljubezen in poželenje polnita misli vaščanov, v hitrem sodobnem času pa pozabljamo na krepilno moč ljubezni, prijateljstva in navsezadnje spolnosti ter orgazmov. Ko to zapišemo ali izrečemo, se še vedno malce ustavimo in še enkrat vprašamo, ali bi nemara to raje izbrisali ali ne izgovorili. A ravno slednje razkriva, kako nespametni smo. Predajanje tabujem namesto ljubezni ne bo prineslo prav nič dobrega. Torej, pod črto lahko ugotovimo, da je zelo pogosto pomanjkanje ljubezni, spolnosti in prijateljstva in da če k temu prištejemo še vse večjo obsedeno predajanje delu, begu od trenutka z rekreacijo, ki od nas zahteva nadčloveške napore, pretirano sanjarjenje o prihodnosti in stroge diete, ki nam odvzamejo še zadnji grižljaj veselja, potem ne čudi dejstvo, da se sodoben svet sooča z zelo kritično sliko mentalnih obolenj. Zatorej je verjetno dobro priporočilo, da se moramo vsak dan spomniti, da živimo le enkrat in da moramo v življenju uživati, delati stvari, ki jih imamo radi in ob katerih se smejimo. Smeh je pol zdravja, pravijo. In ne gre le za to, da sta veselje in ljubezen pojma, ki ju povezujemo s srečo, temveč dejansko sprožita pozitivne učinke tudi na fiziološki ustroj človeka.
Učinkovit zdravstveni sistem, pomemben ključ do dolgoživosti Kaj zagotavlja dolgo življenjsko dobo Južnih Korejk, ki naj bi do leta 2030 povprečno živele 91 let? V Aziji častijo tudi boga dolgega življenja z imenom Shou, zato ni čudno, da visoko vrednotijo in častijo starost. Starost po mnenju Azijcev razkriva kakovost družinskega in družabnega življenja. In kot kaže, bo primat v deželah z dolgoživostjo v naslednjih desetih letih prevzela Južna Koreja ter po številu stoletnikov prehitela tako Japonsko kot tudi Italijo in Hongkong. Raziskavo o podaljšanju človeškega življenja je objavila medicinska revija The Lancet. V njej so strokovnjaki napovedali pričakovane življenjske dobe po posameznih območjih sveta. Amerika, ki že zdaj po dolžini življenjske dobe zaostaja za drugimi razvitimi državami, bo še bolj nazadovala. V Franciji, Španiji, Švici in na Japonskem bodo ženske do leta 2030 živele 88 ali 89 let, zdaj njihova povprečna življenjska doba znaša 85 let. V 21. stoletju bo prav gotovo najbolj napredovala Južna Koreja, in sicer zaradi dveh dejavnikov: prvi je ta, da Južnokorejci intenzivno investirajo v zdravstveni sistem, ki postaja vse bolj učinkovit, drugo pa to, da je v Južni Koreji po podatkih OECD najmanj oseb s čezmerno telesno težo. Na katerem mestu je Slovenija OECD ne poroča, a dejstvo je, da bi lahko bili ob naravnih danosti kot so čista pitna voda, čist zrak in zdrava zelena narava, eno najbolj dolgoživih narodov na svetu.
