BEEP STORY

pišeta: dr. Maja Fesel Kamenik in Matic Matjašič, dipl. univ. psih.

Ko govorimo o trajnosti, pogosto najprej pomislimo na odgovorno ravnanje z okoljem in pri tem pozabimo na trajnost človeka. Na trajnost, ki se ne odraža le v dolžini življenja posameznika, temveč tudi v njegovi kvaliteti. Zdravje človeka je namreč več kot odsotnost bolezni. Pomeni, da živimo zadovoljno in izpolnjeno življenje, pri čemer se uspešno soočamo z izzivi življenja in uresničujemo svoj potencial. Opisanemu v psihološki znanosti pravimo blagostanje oziroma angleško »wellbeing«.

A kaj točno pomeni blagostanje? Ljudje si pod tem izrazom predstavljamo različne stvari. Tudi v strokovni literaturi obstajajo številne opredelitve blagostanja. A vsem definicijam je skupno to, da blagostanje oziroma dobro počutje človeka odseva pozitiven pogled na lastno življenje, občutek izpolnjenosti, telesno zdravje, socialno sprejetost, smiselno in pomembno udejstvovanje (angl. meaningful work), tesne in ljubeče medosebne odnose in finančno varnost. Vse to lahko razvrstimo v tri ključne vidike blagostanja:

1. Psihološko blagostanje, ki se povezuje z našim mišljenjem, čustvovanjem in medosebnimi odnosi,
2. Telesno blagostanje, ki se povezuje s telesnim zdravjem, fizično kondicijo in zdravim življenjski slogom,
3. Družbeno okoljsko blagostanje, ki se povezuje okoliščinami, v katerih delujemo in priložnostmi, ki nam omogočajo razvoj, opravljanje smiselnega in pomembnega dela, aktivno prispevanje k družbi ter zagotavljajo finančno varnost za ustvarjanje in delovanje izven eksistenčnih skrbi.

Najenostavnejša in tudi najpogostejša mera blagostanja je globalna ocena zadovoljstva z življenjem. A preden podrobneje spoznamo področja, ki prispevajo k blagostanju, poskusimo najprej odgovoriti na spodnji dve vprašanji.

Kje na lestvi od 1 do 10 ste pa vi?

Predstavljajte si lestev z letvicami, ki so oštevilčene od 0 (na dnu) do 10 (na vrhu). Vrh lestve predstavlja najboljše možno življenje, ki si ga predstavljate za vas, dno pa najslabše možno življenje.

1. Na kateri letvi  od 0 do 10 menite, da stojite v tem času?
2. Na kateri letvi od 0 do 10  menite, da boste stali čez pet let?

Naloga, na katero ste ravnokar odgovorili, se imenuje »Cantrilova lestvica samosidranja«, ki je ena najpogostejših metrik za oceno globalnega zadovoljstva. Letno sodelujejo v raziskavi zadovoljstva z življenjem udeleženci iz več kot 150 držav po svetu. Odgovore se lahko razvrsti na različne načine, a za lažjo predstavo lahko uporabimo Gallupovo razvrščanje:

• V življenju uspevate (angl. thriving) tisti, ki ste na zgornji dve vprašanji odgovorili s ”7 ali več” za sedanji čas ter z ”8 ali več” za stanje čez pet let, kar pomeni, da uživate visoko stopnjo blagostanja glede na globalne rezultate (27 % populacije v povprečju, čeprav rezultat variira od države do države). Posamezniki s takšno presojo lastnega življenja običajno poročajo o manjšem številu zdravstvenih težav, hkrati pa občutijo manj skrbi, stresa, žalosti in jeze ter več sreče, užitka, interesa in spoštovanja s strani drugih ljudi.
• V življenju se borite (angl. stuggling) tisti, ki ste odgovorili s ”6 ali manj” za sedanji čas ter s ”5 ali več” za stanje čez pet let, kar pomeni, da izražate srednjo stopnjo blagostanja glede na globalne rezultate (58 % populacije). Za takšne posameznike je značilno, da poročajo o večji stopnji stresa, večjem številu skrbi kot tudi večji količini bolniških odsotnosti z dela kot prva skupina.
• V življenju trpite (angl. suffering) tisti, ki ste odgovorili s ”4 ali manj” za sedanji čas kot tudi za stanje čez pet let, kar pomeni, da je vaše blagostanje glede na globalne rezultate nizko (15 % populacije). Običajno imajo takšni posamezniki pomanjkanje osnovnih potrebščin, bolj verjetno doživljajo telesno bolečino, veliko stresa, skrbi, žalosti in jeze.

Je sreča res najboljši cilj?

Ko govorimo o psihološkem blagostanju oziroma »wellbeingu«, je naša prva misel najverjetneje sreča. »Biti srečen« je pogosto končni cilj večine nas, ki pa je na žalost po sami definiciji nerealen. Sreča namreč ni trajno stanje, temveč afekt (tj. hipno, kratkotrajno, intenzivno čustveno stanje), ki ga čutimo v situaciji, ko sem nam izpolnijo najpomembnejše želje. Občutek blagostanja je torej bližje pozitivnemu razpoloženju do lastnega življenja kot pa sreči. Pozitivno razpoloženje pomeni dolgotrajno, šibko čustveno stanje, ki se povezuje s presojo, da že sedaj živimo dokaj polno življenje, delujemo zavzeto in motivirano, se učinkovito spopadamo z zahtevami življenja ter izpolnjujemo svoje potenciale (smo torej zadovoljni s tem, kjer smo v tem trenutku in ne stremimo po mnogo več). Izkaže se tudi, da zasledovanje sreče kot končnega cilja, paradoksalno vodi v znižanje le-te in povišanje depresivnih simptomov. Razlog je v tem, da so ljudje pogosto razočarani nad stopnjo svoje sreče, kar posledično vodi v njeno zmanjšanje.

Iz ugotovitev psihološke stroke je tudi jasno, da je naše pričakovanje glede količine zadovoljstva in sreče pogosto nerealno in kontraproduktivno, saj imajo tudi manj prijetna čustva zelo pomembno vlogo za rast in razvoj ter posledično za doseganje visoke mere psihološkega blagostanja. Za optimalno delovanje posameznika se celo priporočena srednja mera anksioznosti in ne njena popolna odsotnost, saj nas le-ta pripravi do vlaganja truda v projekte, ki so nam pomembni. Prav tako je čustvo žalosti ob izgubi povsem primerno in nam pomaga predelati izgubo. Ko nam nekdo dela krivico, nas jeza motivira, da se postavimo zase in prekinemo izkoriščanje. Cilj torej ni biti ves čas vesel, saj je za naše delovanje bolj zdravo ravnovesje med prijetnimi in neprijetnimi čustvi (Opomba.  Vsa čustva imajo svojo pomembno funkcijo za človeško delovanje in preživetje, zato konceptualno ni povsem ustrezno, da jih opredeljujemo kot ”pozitivna” ali ”negativna”, temveč raje govorimo o ”prijetnih” ali ”neprijetnih” čustvenih stanjih).

A čustva so zgolj del našega psihološkega blagostanja. Predstavljajo tisti del, ki nam obarva življenje, drugi del pa se nanaša na pozitivno psihološko delovanje človeka oziroma miselnost, ki zajema uresničevanje potencialov, delovanje v skladu z našim ”zakaj” in vzpostavljanje pozitivnih odnosov. Bolj kot namerno iskanje sreče je torej pomembno zasledovanje optimalnega psihološkega delovanja, uresničevanja naših potencialov in skrb za odnose. Zdi se, da sreča nato pride kot stranski učinek izpolnjenega življenja.

Zdrav duh v zdravem telesu?

Čeprav visoko psihološko blagostanje še ne pomeni nujno dobrega telesnega blagostanja oziroma zdravja ali obratno (torej ne gre za vzročno posledično zvezo), longitudinalne študije vendarle potrjujejo, da visoka raven psihološkega blagostanja deluje kot varovalni dejavnik pred številnimi duševnimi boleznimi, se pomembno povezuje z biološkimi kazalniki telesnega zdravja in dolgoživostjo ter zmanjšuje tveganje za različne bolezni (kot npr. Alzheimer).

A kaj sploh pomeni telesno blagostanje? Govorimo o področju telesnega zdravja, ki pa ne pomeni zgolj odsotnosti bolezni, temveč pomeni fizično dobro počutje, kondicijo in visoko raven energije za različne aktivnosti, delovanje in udejstvovanje, k čemer prispevajo zdrave življenjske navade in aktivnosti za promocijo zdravja (npr. dovolj gibanja oziroma telesne aktivnosti, zdrava prehrana, ustrezna mera spanja, stik z naravo, izpostavljenost mrzli vodi, jutranja izpostavljenost uv svetlobi, odsotnost manj zdravih navad kot je takojšnje jutranje pitje kave, ipd.).

Pomembno je, kje živiš in s kom se družiš

Človek je po svoji naravi socialno bitje, prav tako pa neločljiv del okolja, v katerem biva. Še tako dobro psihološko in telesno blagostanje lahko v slabem in manj spodbudnem okolju razvodeni. Za uresničevanje svojega polnega potenciala, zato posameznik nujno potrebuje razvojne priložnosti v okolju. Govorimo o družbeno-okoljskem blagostanju.

Kaj pomeni spodbudno okolje? Prav gotovo pomemben del spodbudnega okolja predstavlja poklicno oziroma delovno področje posameznika. Vključenost v smiselno delo zagotavlja občutek koristnosti in izpolnjenosti, kar je bistvenega pomena za dobro počutje. Občutek ustreznega plačila za delo pa prispeva k čustvo ponosa in samospoštovanja. Po drugi strani pa nezadovoljstvo z delom povzroča negativne posledice za duševno in telesno zdravje. Za doseganje optimalnega blagostanja torej vsi potrebujemo delo, ki nam predstavlja izziv in veselje ter nam omogoča uresničevanje lastnega potenciala. Na tem področju bo za doseganje višjega blagostanja ljudi potrebna tudi sprememba paradigme delodajalskih organizacij iz pozicije ”mi ti zagotavljamo delo in te plačujemo zato, da ga učinkovito opraviš (ne zanima pa nas v resnici o tebi kaj dosti več od tega)” v pozicijo ”celostno skrbimo zate in skupaj ustvarjamo dolgoročno dodano vrednost”. 

A smiselno delo in dobri delovni pogoji niso dovolj. »Zdravje sveta« okoli nas je neločljivo povezano z našim lastnim zdravjem. Naša okolica močno vpliva na naše razmišljanje, čustvovanje in delovanje. Pa ne le neposredna okolica, kjer preživimo večino časa, ampak tudi stanje naše soseske, mesta, države in širšega planeta.

Način, kako skrbimo za naše okolje in kako prispevamo k skupnosti, pa je pokazatelj, kaj cenimo kot ljudje in kako širok je naš pogled na blagostanje. Širši kot je, večja je verjetnost za doseganje končnega cilja: to je polno, izpolnjeno življenje, v katerem uresničujemo svoj potencial.

Optimizen pomaga!

Optimizem je osebnostna lastnost, ki se povezuje in napoveduje raven splošnega blagostanja. Za osebnostne lastnosti sicer vemo, da so relativno trajne značilnosti človeka, vendar v primeru optimizma lahko le-tega obravnavamo kot način interpretacije in pogleda na svet. V tem pogledu je optimizem bližje strategiji, ki se jo lahko naučimo kot pa trajni osebnostni lastnosti. V pozitivni psihologiji se zato uporablja izraz »naučen optimizem«. Obstaja več strategij za izboljšanje optimizma, zato v nadaljevanju opisujemo tisto, ki ima, glede na raziskave, največji učinek na izboljšanje splošnega blagostanja.

Strategija se imenuje »Najboljši možni jaz« (angl. ”Best possible self”). V raziskavi so ugotovili, da že pet (5) minut dnevno izvajanja te strategije vodi do izboljšanja optimizma tako po prvi izvedbi kot tudi v naslednjih dveh tednih izvajanja. Vaja oziroma strategija gre tako:

”Pomislite, kako bi v prihodnosti izgledala najboljša verzija vas, torej, če bi se vse izteklo, kar se da dobro. Če bi delali trdo in uspeli realizirati vse vaše sanje, cilje, potenciale. Zaenkrat se osredotočite na tri glavne domene življenja:

• osebna domena (cilji na osebnem področju, npr. telesni in psihološki razvoj ter spretnosti),
• odnosi (odnosi in stik z vašimi bližnjimi, prijatelji, sodelavci in tudi skupne aktivnosti, torej vaše socialno življenje) in
• profesionalna domena (npr. karierna pozicija, spretnosti, znanja, dosežki itd.).

Vzemite si 20 minut in razmislite ter nato zapišite cilje, spretnosti in želje, ki bi jih radi dosegli v prihodnosti na teh treh področjih.  Na podlagi teh ciljev na kratko zapišite vašo idealno prihodnost v obliki smiselne celote. Ko imate oblikovano vašo idealno prihodnost, sledi glavni del strategije: vzemite si 5 minut in si v mislih čim bolj živo in v podrobnosti predstavljajte vašo idealno prihodnost, ki ste jo zapisali v prejšnjem koraku. Ponovite to 5-minutno vizualizacijo večkrat.”

Raziskave so pokazale, da so se pri udeležencih, ki so izvajali to vajo, pozitivni učinki na optimizem in blagostanje pojavili že po prvem dnevu in se stopnjevali skozi čas, zato je vredno poskusiti!

Zaključek

Kot kažejo raziskave Gallupa, ljudje danes čutimo več jeze, žalosti, bolečine, skrbi in stresa kot kadarkoli do sedaj, zato je zavedanje o pomenu ”wellbeinga” še toliko pomembnejše. Psihološki, telesni in družbeno okoljski vidik blagostanja integralno vodijo do boljšega počutja in uresničevanja potenciala. V marsikaterem od teh segmentov nam ključ do zadovoljnega in izpolnjenega življenja ni treba iskati zunaj nas. Odgovor je veliko bližje, o marsičem ga lahko najdemo v nas samih.

---

Viri:

Clifton, J. (2022). Blindspot: The global rise of unhappiness and how leaders missed it. Gallup Press.

Pancheva, M. G. in Vásquez, A. (2022). Close to others -closer to happiness?: An empirical investigation of the social determinants of subjective wellbeing. International Journal of Wellbeing, 12(2), 206-232. https://doi.org/10.5502/ijw.v12i2.1887

Seligman, M. (2010). Flourish: positive psychology and positive interventions. The Tanner lectures on human values. The University of Michigan.

Cantril, H. (1965). The pattern of human concerns. New Brunswick, NJ: Rutgers University Press.

Seligman, M. E. P. (2006). Learned optimism: How to change your mind and your life. Vintage.

Pritchard, A., Richardson, M. in Sheffield, D. (2020). The Relationship Between Nature Connectedness and Eudaimonic Well-Being: A Meta-analysis. J Happiness Stud 21, 1145–1167. https://doi.org/10.1007/s10902-019-00118-6

Weiss L. A., Westerhof G. J. in Bohlmeijer E. T. (2016). Can We Increase Psychological Well-Being? The Effects of Interventions on Psychological Well-Being: A Meta-Analysis of Randomized Controlled Trials. PLoS ONE 11(6): e0158092. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0158092

Kemp, A. H., Arias, J. A. in Fisher, Z. (2017). Social Ties, Health and Wellbeing: A Literature Review and Model. Neuroscience and Social Science, 397–427.

Lambert, L., Lomas, T., van de Weijer, M. P., Passmore, H. A., Joshanloo, M., Harter, J., Ishikawa, Y., Lai, A., Kitagawa, T., Chen, D., Kawakami, T., Miyata, H. in Diener, E.(2020).Towards a greater global understanding of wellbeing: A proposal for a more inclusive measure. International Journal of Wellbeing, 10(2), 1-18. doi:10.5502/ijw.v10i2.1037

Veenhoven, R. (2011). Happiness: Also Known as “Life Satisfaction” and “Subjective Well-Being.” Handbook of Social Indicators and Quality of Life Research, 63–77. doi:10.1007/978-94-007-2421-1_3 

Ryff, C.D. in Singer B. (1996). Psychological well-being: Meaning, measurement, and implications for psychotherapy research. Psychother Psychosom. 65(1):14–23.

Lamers S.M., Westerhof G.J., Glas C.A. in Bohlmeijer, E.T. (2015). The bidirectional relation between positive mental health and psychopathology in a longitudinal representative panel study. J Posit Psychol. 1–8.

Keyes C.L., Dhingra S.S. in Simoes E.J. (2010). Change in level of positive mental health as a predictor of future risk of mental illness. Am J Public Health. 100(12):2366. pmid:20966364

Van Agteren, J., Iasiello, M., Lo, L., Bartholomaeus, J., Kopsaftis, Z., Carey, M. in Kyrios, M. (2021). A systematic review and meta-analysis of psychological interventions to improve mental wellbeing. Nature Human Behaviour, 5(5), 631–652. doi:10.1038/s41562-021-01093-w 

Meevissen, Y. M., Peters, M. L. in Alberts, H. J. (2011). Become more optimistic by imagining a best possible self: effects of a two week intervention. J Behav Ther Exp Psychiatry. 42(3):371-8.

Bolier, L., Haverman, M. in Westerhof, G.J. (2013). Positive psychology interventions: a meta-analysis of randomized controlled studies. BMC Public Health 13, 119. https://doi.org/10.1186/1471-2458-13-119

du Toit, A., Thomson, R in Page, A.(2022). A systematic review and meta-analysis of longitudinal studies of the antecedents and consequences of wellbeing among university students. International Journal of Wellbeing, 12(2), 163-206. https://doi.org/10.5502/ijw.v12i2.1897

WHO (2004). Promoting mental health: Concepts, emerging evidence, practice (summary report). Geneva: World Health Organization.

Ryff C.D. (2014). Psychological well-being revisited: Advances in the science and practice of eudaimonia. Psychotherapy and Psychosomatics. 83(1):10–28. 2013-41405-003. pmid:24281296