BEEP STORY

Edina stvar, ki vam je nihče ne more odvzeti, so vaše misli in z njimi način, kako razumete nesrečo, neuspeh, izgubo. Kako interpretiramo vse še tako negativne okoliščine, starodavni pisatelj Boetij imenuje »mentalna trdnjava«. Vsakdo si želi razvijati trdnost in odpornost ali t. i.  mentalno trdnjavo, a marsikdo ne ve, kako sploh začeti.

Misel kot najvišja sila

Boetij je bil krščanski pisatelj starega veka. Predstavlja pomemben člen med grško in latinsko filozofijo ter srednjim vekom. Napisal je eno najbolj branih knjig srednjega veka z naslovom Tolažba filozofije. A ni je napisal po naročilu, niti ne po navdihu, temveč iz »nuje«.

Nekega jutra so namreč Boetiju potrkali na vrata, mu povedali, da ga sumijo zarote proti tedanjemu kralju, mu zasegli denar, posest, knjižnico, hiše, slike in oblačila ter ga pahnili v ječo. Njegovo življenje se je pri starosti okoli štirideset let dokončno končalo. Dobesedno čez noč je izgubil družino, družbeni položaj, bogastvo, ugled, vse pravice, svobodo.  V krutem zaporu sredi Rima je čakal na smrt. V tedanjem času so jo za najbolj bogate in slavne Rimljane izvajali z mečem. Torej, čakal je na to, da ga obglavijo z mečem. V letu dni čakanja na svoj zaključek je napisal knjigo, v kateri je med ostalim zapisal, da »najvišja sila, ki ohranja človeka živega, ni denar, ampak misel«.

V knjigi Tolažba filozofije tako Boetij piše učbenik življenja po načelih stoicizma, v katerega so verjeli tako velik bogataš Seneka kot suženj Epiktet ter vladar Mark Avrelij. A zakaj, če vemo, da je misel neoprijemljiva, da je nekaj, kar naš prešine, ali pa nekaj, zaradi česar zvečer, utrujen od dneva, ne moreš zaspati?

Na kaj torej namiguje na smrt obsojeni Boetij?

Boetij je ob soočanju z lastno usodo spoznal nekaj, kar je lahko koristno vodilo vsakega človeka ne glede na to, kako živi in kaj ga v življenju doleti.

Boetij je verjel, da v življenju obstaja »usoda«, katera se skozi življenje vrti kot kolo sreče, ki ima pri vrtenju svoje vrhove in padce. Bralcu je v svoji knjigi predlagal, da se sooči s tem naravnim tokom življenja, in naj se ne ustavlja preveč z vprašanji kot so »zakaj ravno jaz«, »zakaj se je to ravno meni zgodilo ipd.«, ampak naj sprejme dejstvo, da če se želimo igrati in dvigniti, moramo v tistem hipu vzeti v obzir, da bomo slej ko prej tudi padli.

Kolo sreče se vrti pri vsakemu človeku, le da pri nekaterih z večjo ali manjšo hitrostjo in z večjimi ali manjšimi padci, a ključno pri tem je, da poznamo naravo vrtenja in predvsem to, da se ob tem zavedamo, da sta tako višek kot dno minljiva.

Nadaljuje, da je koristno sprejeti in razumeti, da je vse minljivo. Vse. Vse, kar cenimo, sovražimo, ljubimo, odklanjamo…. Vse je minljivo. Pri tem spomni, da mine prav vse; ne le naš partner, ki se odloči za življenje daleč stran od nas, ne le otroci, ki odidejo v širni svet, ampak tudi ugled, status, prijatelji, premoženje, hiša, domovina. Svetuje, da naj ostanemo sproščeni in veseli kljub zavedanju minljivosti; predlaga, da se veselimo vsega, kar nam je naklonjenega in danega. In naj predvsem uživamo v vsakem trenutku, saj bo – kot smo že zapisali – vse minilo. 

Če ste ob branju postali tesnobni, nikar! Namreč, v knjigi Tolažba filozofije, zapiše, da je blagodejno, da se osredotočamo na lepe stvari, ki so se nam zgodile. Tarnanje je povsem odveč. Ne pomaga.  Celo poglablja naše slabo stanje in onemogoča, da bi zbrali moč za priklic lepih in spodbudnih misli.

A kako misliti dobre misli, če se pogrezamo v blato naše morebitne bridke resničnosti? Boetij je tik pred tem, ko so ga obglavili z mečem, zapisal, da lahko z največjo verodostojnostjo trdi, da je edina stvar, ki vam je nihče ne more odvzeti, so vaše misli, tj, način, kako razumete nesrečo, neuspeh, izgubo. Kako interpretiramo vse še tako negativne okoliščine, Boetij imenuje »mentalna trdnjava«.

Misel je naše najboljše orožje

Mentalna trdnjava znotraj nas nam daje odgovore na vsakdanja življenjska vprašanja. Zato je zelo koristno, da zavestno gradimo in negujemo to našo mentalno trdnjavo.

Viktor Frankl, pionir logoterapije, ki je preživel grozote holokavsta, je tako skoraj petnajst stoletij kasneje, in v času najhujše lakote in mučenja v ujetništvu prišel do enakih idej kot Boetij v ječi tik pred smrtno obsodbo. Frankl je dejal, da »je zadnja človekova svoboda v tem, da zavzame stališče in odnos do okoliščin, na katere ne more vplivati«. S tem seveda Frankl misli prav na človekovo mentalno trdnjavo.

Vsakdo si želi razvijati trdnost in odpornost ali mentalno trdnjavo, a marsikdo ne ve, kako sploh začeti. Še več: v sodobnem času, ko na človeka na vsakem koraku čakajo prežeče nevarnosti in »krvoločne živali« kot so neprestani klici, nesreče na cestah, časovna stiska, bolezni, zahteve in pričakovanja nadrejenih, brezposelnost, revščina, naravne nesreče, smrti, vojne, smrtonosni virusi ipd. posameznik težko najde možnost za razvijanje močne mentalne trdnjave.

Pozitivna psihologija

Obstaja več načinov, ki smo jih ali jih bomo podrobneje predstavili. Enega od njih imenujejo pozitivna psihologija. Z uporabo tehnike iz pozitivne psihologije je mogoče ustvariti način razmišljanja, ki temelji na štetju svojih »blagoslovov« in ne gorja. Dr. Martin Seligman, ki je opredeljen kot ustanovitelj in oče gibanja pozitivne psihologije, je zaslužen za razvoj »vaje treh blagoslovov«. Na drugi strani dr. Robert A. Emmons, z Univerze v Kaliforniji, velja za strokovnjaka za hvaležnost. Skupaj z raziskovalci so razvili različne tehnike, ki pomagajo dvigniti duha, zmanjšati negativnost in okrepiti zdravje. Vsaka metoda je dragocena in izvedljiva. Vendar je ključno, da se človek odloči za načrt in se ga drži.

Dr. Tchiki Davis, sodelavka Berkeley ameriške univerze in strokovnjakinja za tehnologijo dobrega počutja, je pomagala je ustvariti izdelke, programe in storitve za boljše počutje, ki so dosegli več kot milijon ljudi po vsem svetu. Ponuja nekaj relativno enostavnih tehnik za gradnjo močne mentalne trdnjave. Ko izkoristite moč pozitivnosti, je neverjeten vpliv, ki ga ima na vaše življenje. Lahko zmanjša stres in naredi vsak trenutek vreden doživetja. Če razmišljate pozitivno, si preprosto ne morete kaj, da ne bi bili optimistični, tudi če so vsi okoli vas nesrečni. Posledično ste srečnejši, manj depresivni in bolj zadovoljni. Tako na primer:

1. Okrepite svoj spomin za pozitivne informacije. Ali ste vedeli, da lahko povečate svojo pozitivnost samo s tem, da si zapomnite sezname pozitivnih besed? Obstajajo enostavne tehnike.
2. Okrepite sposobnost svojih možganov za delo s pozitivnimi informacijami: na primer, lahko si zapomnimo pozitivne besede in nastavimo alarm, ki nas opomni, da si te besede prikličemo v obratnem vrstnem redu eno uro pozneje.
3. Okrepite sposobnost svojih možganov, da bodo pozorni na pozitivno.
4. Mislite pozitivno, ko je le možno (ne pozabite, tudi negativne misli imajo včasih koristi. Ko smo žalostni ali žalujoči, nam negativne misli in izkazovanje čustev, ki jih te misli ustvarjajo, pomagajo drugim sporočiti, da potrebujemo njihovo podporo in prijaznost).
5. Vadite hvaležnost: lahko obstaja neskončno veliko stvari, zaradi katerih smo jezni, žalostni ali zaskrbljeni. Toda obstaja tudi neskončno število stvari, zaradi katerih se počutite strastne, radostne in navdušene. Na nas je, da se odločimo, na kaj se želimo osredotočiti.
6. Dopustite si uživati v dobrih trenutkih.
7. Ustvarite pozitivna čustva z gledanjem zabavnih in prijetnih prizorov, filmov, videov…
8. Ne minimalizirajte svoje uspehe: ko nas ljudje pohvalijo, radi rečemo: »Vsakdo bi to lahko naredil. Sem imel-a srečo.« A takšno razmišljanje zaničuje vse majhne napore, ki smo jih vložili.
9. Nehajte razmišljati na način »vse ali nič«: vedno je prostor za izboljšave, vendar je dobro paziti, da ne razmišljamo, da smo popoln neuspeh samo zato, ker nismo popoln uspeh v vseh pogledih, na katere smo upali. Nekaj zmagaš, nekaj izgubiš. To je življenje.

Z meditacijo do odpornosti

Dr.  Andrej Rus, antropolog ter dolgoletni učitelj transcendentalne meditacije svetuje, da svojo mentalno trdnjavo gradimo z meditacijo. Meditacija in njen pomen sta se prvič pojavila že pred 2500 leti, ko se je znameniti Buda usedel pod drevo v severni Indiji. Bil je odločen, da ne bo vstal, dokler ne bo našel resnice. Po dolgem sedenju brez hrane in vode in spanca in z neizmerno mero potrpežljivosti, discipline in neoporečne zbranosti je vendarle našel tisto, kar je iskal. Mračne misli so se razblinile, in dosegel je končni cilj človeške eksistence, tj. razsvetljenje, pravi zgodba o Budi. Meditacija celo velja za eno najboljših orodij za premagovanje najhujših posttravmatskih sindromov vojnih veteranov. Čeprav kot taka ne izhaja iz moderne medicine, so jo kot koristno in učinkovito metodo uvrstili celo v prestižni znanstveno-medicinski reviji The Lancet.

Meditacija vpliva na prizemljenost in ravnovesje, pomaga ustaviti nagnjenost uma k raztresenosti in  nezmožnosti koncentracije, prinaša notranji mir, globlji smisel, ustvarjalnost in lahkotnost. Poleg tega meditacija odpravlja stres, izboljša kognitivne sposobnosti, fizično in mentalno zdravje. Ne nazadnje meditacija lajša celo simptome sindroma razdražljivega črevesja in pomaga pri izboljšanju krvne slike. Prav tako se izboljšajo kreativnost, intuicija in zaupanje, da smo točno tam, kjer moramo biti.