Miselna rast se začne z lovljenjem neulovljive žogice

BEEP STORY

Začnimo z izmišljeno zgodbo s teniških igrišč z naslovom »Tri želje«. Na vsakem teniškem igrišču po vseh delih sveta, kjer ljudje radi igrajo tenis, ima vsaka teniška žogica tri želje. Prva je, da se z njo igra. Druga želja je, da postane neobvladljiva, tretja pa, da postane neulovljiva.

A Broader Perspective on Growth Hacking: Is the Growth Mindset for everyone?

Prvi želji žogice vsakdo zlahka ustreže; navsezadnje se že kot otroci igramo z žogicami.

Druga želja, ki jo ima teniška žogica, je tista, pri kateri že moraš obvladati nekaj teniških osnov, če jo hočeš žogici uresničiti. Pri tej želji se že začno dogajati napake, saj uresničevanje želje po neobvladljivosti zahteva nekaj teniškega znanja. Loviti neobljadljivo žogico je resda način, kako se pridobiva točke in morda tudi kakšno zmago, a če takšno igro primerjamo s človekovim »mindsetom«, lahko rečemo, da ne njemu in ne njegovi okolici ne prinaša dodane vrednosti, vznemirjenja, razvoja ali napredka. V tenisu rečemo temu »pimplanje«, tj. taktiko igralca, ki vse žogice ulovi in vrne v igrišče. Drugo ime je tudi igra »zlatega prinašalca«, ki vse žogice vrne v visokem loku.

A zdaj smo pri tretji želji teniške žogice. Uf, to je neulovljivost! Pri tem pa se začne vrhunec teniškega vznemirjenja. To je vrhunska, premium igra, vsekakor bolj tvegana in kompleksna, ki pa lahko prinese mnogo večji dobiček. To je »shot making« taktika. To je tista igra, ki izvablja vzdihe navdušenja. To je slog Rogerja Federerja. Žogice pokajo, občinstvo pa kriči od veselja in želi še več zadovoljstva. To je pot inovacije, nenehnega izboljševanja, elitnega razmišljanja in dejanj, ki navdušujejo igralca, občinstvo in žogico. To je strategija vodij, ne sledilcev. To je strategija igranja, ki ga poznajo le ljudje s t.i. »growth mindset« ali miselnostjo rasti.

»Miselnost rasti« ali »fiksno miselnost«.

Ljudje smo različni. Razlikujemo se po različnih stvareh, in zato tudi svet okoli nas razumemo, občutimo in presojamo na različne načine.

Naš um nenehno spremlja dogodke, ki se dogajajo v našem življenju, in nam »prevaja« doživetja v miselni jezik, ki ga razumemo glede na naša prepričanja, vrednote, znanja, izkušnje ipd.

Naša miselnost je tista, ki narekuje, kako izvajamo sledenje teh situacij in kako se odzovemo na dogajanje.

Nekateri ljudje v odrasli dobi »obtičijo« v svoji miselnosti, nekateri pa svojo miselnost nenehno razvijajo.

Priznana psihologinja z Univerze Stanford Carol Dweck, ki  že desetletja raziskuje ozadja dosežkov in rezultatov v izobraževalnem sistemu, je ugotovila, da ko gre za učenje, se ljudje ločujemo po tem, da imamo bodisi »miselnost rasti« ali pa »fiksno miselnost«.

V članku za Harvard Business Review je napisala, da »obstajajo posamezniki, ki verjamejo, da je njihove talente in kognitivne sposobnosti mogoče nenehno razvijati (s trdim delom, dobrimi strategijami in učenjem od drugih), drugi pa so prepričani, da so talenti prirojeni in da je naravna danost, s katero si se rodil, tudi okvir, izven katerega človek ne more izstopiti.

Donald Clark Plan B: Dweck – Growth mindset… influential but recent doubts…

Prvi imajo miselnost rasti in običajno v življenju dosežejo več kot tisti z bolj fiksno miselnostjo, tj. tisti, ki verjamejo, da so njihovi talenti, kot je zapisala Dweckova prirojeni darovi.

Uspeh v večji meri sloni na mindset-u kot na okoliščinah

V dolgoletnih študijah so strokovnjaki dokazali, da ima vsakdo v sebi potenciale. To pomeni, da ima vsakdo v sebi »spečega zmaja« sposobnosti, ki jih bo tekom življenja razvil ali ne.

Seveda je razvoj potencialov odvisen od seštevka številnih dejavnikov, pri čemer je eden ključnih okolje, v katerem se človek rodi.

Primer: Če se denimo sredi revnega afriškega zaselka rodi fant, ki poseduje naravne predispozicije za izjemnega igralca tenisa, je manj verjetno, da se bo razvil v svetovnega teniškega asa kot pa nekdo, ki ima manj naravnega talenta, a veliko možnosti za učenje tenisa, saj se je rodil v bližini Wimbledona in sicer v bogati in teniško navdahnjeni družini.

A v obeh primerih se lahko zgodi ravno obratno in sicer to, da mladenič iz neperspektivnega afriškega okolja postane svetovna teniška zvezda, mladenič iz bogatega angleškega okolja pa čisti športni analfabet. Zakaj?

Zaradi številnih dejavnikov in spleta okoliščin in predvsem zaradi mindseta, ki ju odlikuje. Torej, naša življenjska pot ni povsem determinirana  z okolico in okoliščinami, v katerih se rodimo, veliko vlogo imajo tudi naši zgledi, vzgoja, vrstniki, sanje, vizije in številna naključja, tj, številni pogoji okoli nas, ki nas ob naši »miselnosti rasti« lahko pripeljejo do tega, da smo lahko zelo uspešni pri doseganju ciljev in realizaciji svojega osebnostnega in strokovnega potenciala.

Pri tem lahko čisto vsem ljudem in to na vseh koncih sveta pomagajo tudi provokativne, a univerzalne misli »spoštovanega učitelja Yode« iz legendarnih filmov Star Wars:

  • Naredi. Ali ne naredi. Poskusa ni. (op.p. »Do or do not. There is no try.«)
  • Potrebno se je tudi odučiti tisto, kar si se do sedaj naučil. (op.p. »You must unlearn what you have learned.«)
  • Neuspeh je največji učitelj. Potrebno je samo spremeniti pogled na »poraz« oz. neuspeh, ga zagledati kot priložnost za učenje in iti s tem spoznanjem okrepljeno dalje (op.p. »The greatest teacher, failure is.«)
  • Aktivno predajaj naprej tisto, kar si se naučil. (op.p. »Pass on what you have learned.«)
  • Strah te ne pelje naprej, zato ga spoznaj, ozavesti in obvladaj. (op.p. »Fear is the path to the dark side«)

Toda kaj pravzaprav je miselnost rasti in kaj jo označuje?

Eno izmed vodil, ki mu mnogi ljudje z miselnostjo rasti sledijo, pa naj bodo to zaposleni ali menedžerji je kratica »V.U.C.A.« oz. po novem celo »D.V.U.C.A.D.«, ki pomeni Disruption – Volatility – Uncertainty – Complexity – Ambiguity – Diversity.

Gre torej za konstantno učenje in stalno širjenje obzorij in odpravljanje (samo)omejujočih se prepričanj in zakoličenih delovanj.

Še več: gre za nenehno samoizpraševanje, in nenehno odpiranje možnosti, da dosedanja znanja in vedenja morda ne prinašajo več pravega in koristnega napredka v naša življenja. Torej, treba je dvomiti v naše prakse, zato da ne zastarajo in da nam skozi čas nenehno prinašajo dodano vrednost najsi bodi v zasebnih ali poslovnih okoljih.

Pri tem je seveda mnogo bolj uspešen tisti, ki ima t.i. growth mindset. To pomeni, da je miselno naravnan k stalnemu razvoju in izboljšavam, k radovednemu in vedoželjnemu preizkušanju novosti in ima odprt pristop do vsakodnevnih situacij. Pri tem ni nezanemarljivo, da vse našteto tudi implementira v življenje tako, da obenem ustvarja trdne temelje varnosti kot tudi odskočno desko za novosti in nadaljnji razvoj.

Prednosti ljudi z  miselnostjo rasti
Ljudje, ki stopajo iz cone udobja, govorijo da :
-	Se pomen truda in težav preoblikuje
-	Izzivi niso ovire, zaradi katerih se ljudje počutijo neinteligentne, neučinkovite ali nesposobne. 
-	So izzivi priložnosti za dosego novih višin dosežkov, kreativnosti in inovativnosti
-	Se zmanjša strah pred novimi in neznanimi nalogami
-	Se poveča motivacija, volja, elan
-	Se poveča občutek nadzora nad situacijami in s tem občutek sreče in notranjega miru  

VirI: Financial Times, Guardian, Svet kapitala, A mind of Your Own

Spodbujanje koncepta “še”

Psihologinja Carol Dweck je v svojem Ted talku, ki si ga je do danes ogledalo več kot sedem milijonov ljudi, spregovorila tudi o moči »še«.

Ta koncept spodbuja idejo, da se vsak lahko na vseh področjih izboljšuje, četudi misli, da se ne more. Vsakdo lahko razvija svoje sposobnosti, da bi v prihodnosti dosegel stvari, ki jih v tem trenutku še  (!) ne more doseči. Pri tem Dweckova daje poudarek na besedo »še«, saj trdi, da se mora vsakdo, ki ima miselnost rasti,  zavedati, da stvari, ki jih ne obvlada, jih v resnici še (!) ne obvlada.

Namesto da bi mislili, da niste dobri v nečem – niste močan voditelj, niste dobri v uravnoteženju osebnih financ ali niste dobri v spopadanju z novo tehnologijo – Dweckova pravi, da nujno pri razmišljanju ali govorjenju o tem, vselej oddajte to magično besedico »še«.

Recimo »nisem še močan voditelj« ali pa »nisem še osvojil nove tehnologije«, »nisem še dober tekač« ipd.

Učenje je pri ljudeh, ki verjamejo, da napredek ni odraz (le) naravne danosti, stalen proces. Tisto, v čemer nekdo zdaj ni dober, je morda nekaj, v čemer bo dober čez nekaj mesecev.

Several Ways to Compose a Winning Ambition Essay

Učenje iz neresničnostne resničnosti za resničnost

V sodobnem času se koncept miselnosti rasti povezuje s primeri iz življenja in delovanja »gamerjev«, igralcev igric. Svetovno priznana oblikovalka video iger Jane McGonigal je za Financial Times dejala, da »gamerski način razmišljanja se nanaša na spopadanje z izzivi in ​​učenje načinov, kako se izboljšati in postati boljši pri doseganju teh nalog. Ko se ukvarjajo z igrami, ljudje ne poskušajo samo izboljšati svojega znanja in veščin, temveč skušajo pri tem pomagati tudi drugim okoli sebe (soigralcem). Tako se ne ukvarjajo samo s svojo rastjo, ampak tudi spodbujajo druge k rasti.

Pri tem McGonigaljeva niza lastnosti, ki prevladujejo pri igralcih iger, ki so skladne z miselnostjo rasti. To so:

  • Odpornost
  • Epska ambicija
  • Optimizem
  • Ustvarjalnost
  • Vztrajnost
  • Odločnost
  • Zavzetost
  • Sodelovanje

Vse te veščine in lastnosti so koristne ne le za individualno rast, ampak tudi za našo rast kot del skupnosti.

Jane McGonigal je prepričana, da veščine in spoznanja, ki jih »gamerji« pridobijo in razvijejo skozi igranje igric lahko koristno služijo v resničnem življenju. »Veste, igre so eskapistične, saj lahko z igricami pobegnemo iz realnosti. Vendar se iz igric tudi vrnemo v resnično življenje in lahko vse pridobljeno in naučeno prenesemo iz virtualnega v resničen svet. Igrice nam dajo možnost bolj ustvarjalnega reševanja problemov v resničnem svetu«, je dejala v intervjuju.

Tudi če ne spremenite svojih delovnih navad, pomislite, ali svoje delo izkoriščate za izboljšanje svojega počutja ali pa vas vodi ideologija, ki vam že dolgo ni več izplačevala pomembnih dividend.

Največji imajo neusahljivo strast

In če se za konec vrnemo k »trem željam teniških žogic«. Želje se niso oblikovale zato, da bi fantje in punce na teniških igriščih z uresničevanjem teh želja hranili svoj ego ali denarnice. Sploh ne. Federer ali Đoković, ali Nadal ne igrajo zaradi denarja, ampak zaradi igre in zadovoljstva ob njej. Žogice s svojimi željami v resnici uresničujejo njihove želje.

In krog zadovoljstva je sklenjen, saj igralci v igri vidijo in začutijo smisel, do igre občutijo neizmerno strast, do soigralca spoštovanje in do publike odgovornost. Za vse to pa je »kriva« njihova miselna naravnanost, ki jih žene k nenehnem napredku tj. miselnosti rasti. Saj veste, rezultat pa pride sam od sebe in da, ta se pozna tudi ob koncu meseca.

1 Star2 Star3 Star4 Star5 Star (povprečna ocena: 4,00 od 1 glasov)
Human PotentialGrowth MindsetSelf-controlPsihološko blagostanjemiselnost rastiCarol Dweckstrastrazvoj