Knjiga ima tudi v času digitalizacije največjo moč
BEEP PODCAST
dr. Miha Kovač, doktor znanosti in redni profesor s področja bibliotekarstva, magister menedžmenta in diplomirani komparativist
Poslušajte podcast
Z nami je tokrat doktor Miha Kovač, profesor s Filozofske fakultete na Univerzi v Ljubljani, ki je tudi avtor knjižne uspešnice z naslovom Berem, da se poberem.
- V knjigah se srečujemo s knjižnim jezikom, kar pomeni, da nam branje bogati besedni zaklad. To pomeni, da so naše razmišljanje, izražanje in razumevanje boljši.
- Z branjem knjig krepimo moč empatije na bistveno učinkovitejši način. Kot pove dr. Miha Kovač, »ko beremo, v resnici režiramo film v svoji glavi in je miselno bolj naporno ter posledično prinaša veliko vpliva na našo empatijo oziroma vživljanje v sočloveka. To nam pride prav v poslu ali v zasebnem življenju, saj če razumemo sočloveka, lahko prav vse projekte izpeljemo lažje in bolje.« Slednje dokazujejo tudi številni uspešni in slavni Zemljani: »Bil sem šokiran, ko sem ugotovil, da so najbolj znani obrazi svetovnih korporacij študirali humanistične, družboslovne ali književne študije in da so velikanski ljubitelji knjig. Bill Gates je eden takšnih. A on je hitro zaključil študij; ga ni zanimal, a dejstvo je, da je vse svoje življenje res veliko bral in še danes bere.«
- V t. i. zaslonskih časih je zelo pomembno tudi to, da nam knjige dajo možnost za osredotočenost. To je tista sposobnost, ki je izjemno zdrava za naše možgane in kognitivne sposobnosti.
- Pri večernem bralnem ritualu, branju pravljice za lahko noč, se ustvarja neverjetno lepa vez med starši in otroci. Na žalost pa tudi pri branju knjig otrokom Slovenci nimamo posebnega razloga za ponos. Ravno nasprotno. Doktor Kovač pravi, da le tretjina slovenskih staršev redno bere svojim otrokom in dodaja: »Slovenci, tudi tisti, ki so izobraženi, ne čutijo potrebe ali si ne vzamejo časa, da bi brali svojim otrokom. Na Norveškem redno to počne skoraj 90 odstotkov staršev, pri čemer redno pomeni od štiri do petkrat na teden«.
- Družbe, ki berejo, so odpornejše. Družba s kulturnim in vrednostnim problemom, povezanim z branjem, je zelo ranljiva in bistveno manj sposobna kot bi sicer lahko bila. Branje dokazano prinaša večjo funkcionalno pismenost državljanov, boljšo zmožnost ločevanja lažnih novic od resničnih, prepoznavanje demagoških in propagandnih političnih sporočil, kreativnost, večje kognitivne sposobnosti in empatijo, torej tista orodja, s katerimi lahko preživimo in se ohranimo kot družba na svetovnem zemljevidu.
