»Na sebi sem preizkusil že vse prehranske ideologije.«
BEEP PODCAST
dr. Leon Bedrač, doktor kemijskih znanosti s področja organske sintezne kemije
Vas zanima skrivnost dolgoživosti? Menite, da se sreča res skriva v čokoladi, volja do življenja pa v ribah? Da in ne. Gremo po vrsti.
Brez ovinkarjenja in dolgih uvodnih besed lahko takoj zapišemo, da je najboljše vodilo za dolgoživo in zdravo življenje »biti asket pri jedilni mizi«.
To so vedeli naši predniki in to vedo še danes ponekod po svetu. Grški otok Ikarija, pokrajina Ogliastra na Sardiniji, japonski otok Okinava, polotok Nicoya v Kostariki in kraj Lomo Linda v Kaliforniji so tako imenovana modra območja, na katerih menda ljudje v povprečju doživijo najvišjo starost na svetu. A kaj je njihova skrivnost dolgoživosti?
Skupni imenovalec stoletnikov po vsem svetu je preprosta formula, v katero je vključena skromna prehrana, ki vključuje ribe, oljčno olje in zelenjavo v kombinaciji z bogato, nasmejano in sočutno družbo ter veseljem do življenja. No, še nekaj bi morali dodati v to formulo; tj. ne gledajo na uro.
To formulo bi zlahka svoji knjigi Nevroprehrana potrdil magister Sandi Krstinić, ki izhaja iz premise, da je telo lahko zdravo le ob zdravem duhu, kar so dosledno upoštevali že Špartanci in čemur sledijo sodobni stoletniki, seveda ob ustrezni prehrani.
Kot zapiše Krstinić »ni več daleč čas, ko nas bo tenkočuten natakar v vrhunski gostilni najprej vprašal, kako se počutimo, nato pa ponudil ustrezno jed,« a k temu je nujno dodati, da bo moral takšen natakar precej dobro poznati vse dogme in mite o prehrani.
O tem smo v podcastu govorili z doktorjem Leonom Bedračem in preverili, katera hrana je najbolj ustrezna za možgane in odlično čustveno počutje ter seveda, v kakšnih količinah:
Dogme o prehrani
V knjigi Nevroprehrana je Sandi Krstinić zapisal te teze, v podcastu pa jih je dr. Bedrač nekaj ovrgel in nekaj potrdil:
- S sadjem do zaljubljenosti – DA, saj sadje vsebuje cink, ki pospešuje tvorjenje serotonina, zato lažje doživimo občutek zaljubljenosti.
- Med in mleko namesto antidepresiva – DA, saj toplo mleko z malo medu deluje pomirjujoče, skoraj enako kot blaga tableta za umirjanje. Ta stara modrost je nedavno dobila tudi znanstveno potrditev. Znanstveniki menijo, da ima mleko benzodiazepinski učinek, benzodiazepini pa so zdravila iz skupine anksiolitikov, ki umirjajo (recimo splošno razširjeni praxiten).
- Rdeče meso poživlja – klinična študija je pokazala, da so tisti, ki pogosto uživajo meso, agresivnejši v obnašanju, splošno znano pa je, da so vegetarijanci mirnejši kot mesojedi.
- Sadje in zelenjava so »srečeljubna živila« – DA, saj omogočajo lažjo tvorbo dopamina.
- Čustvo sreče si lahko podaljšamo z bananami, čokolado ter jagodami s šampanjcem – avtor knjige Nevroprehrana trdi, da peneče vino z mehurčki pospeši vsrkavanje hranilnih snovi iz jagod, majhna količina alkohola pa prispeva k občutku blaženosti. Čokolada vsebuje feniletilamin, snov ljubezni ali čokoladni amfetamin, ki vzbuja občutke vznesenosti.
- Ribe nas osvobajajo tesnobe – DA, ribe so eno najboljših živil za boj proti brezvoljnosti.
- Pršut prežene otopelost – DA, saj vpliva na adrenalin.
- Kozarec rdečega vina varuje žile, možganom omogoča več kisika.
Kaj torej lahko sami naredimo, da procese staranja upočasnimo? Del odgovora ste že prebrali, del pa se skriva v podcastu z doktorjem Leonom Bedračem.
