BEEP STORY

piše: Tamara Valenčič, strokovnjakinja za razvoj ljudi pri delu

Decembrski praznični čas prinaša magičnost trenutkov in prijetno druženje, tkanje družinskih zgodb in povezavo s prijatelji. Obenem pa za mnoge pomeni poglobitev občutka osamljenosti in nemoči. Stiske se poglabljajo in strahovi dobijo novo dimenzijo. Ob blišču in iluzornosti prizorov na družbenih omrežjih se v (osamljenemu) človeku zlahka poglobi občutek manjvrednosti in nizke samopodobe, kar vpliva na njegovo psihološko zdravje.

Zdrava socialna mreža in občutek pripadnosti dokazano vplivata na kakovost človekovega življenja, njegovo blagostanje, razvoj in samozavest ter samopodobo. Ne zgolj v prazničnem času, pač pa preko celega leta in v vseh življenjskih okoliščinah. Nasprotno osamljenost in pomanjkanje socialnih vezi vodita do doživljanja negativnih emocij, nižjega zadovoljstva, slabše samopodobe, zvišujeta stres in simptome depresije ter podvojita možnost za raznolike bolezni.

Kaj lahko za izboljšanje socialne podpore naredi posameznik, družba in organizacija ter kako dobri odnosi vplivajo na splošni wellbeing družbe?

Planet osamljenih

Jon Clifton, CEO Gallupa, v najnovejši knjigi Blind Spot¹ povzema desetletja globalnih raziskav in ugotavlja, da je zmanjševanje občutka sreče v porastu že zadnjih sedem let in pri tem izključuje zgolj posledice pandemije.

Poleg dela, financ in fizičnega zdravja, na wellbeing vplivata tudi elementa pripadnosti širši skupnosti ter odnosi s prijatelji in družino, kar proučuje tudi Gallup skozi t. i. Community Attachment Index¹. Da bi ocenil navezanost na skupnost, je Gallup postavil sodelujočim v raziskavi pet vprašanj, ki preučujejo njihovo stopnjo navezanosti na skupnost, vključno z njihovim splošnim zadovoljstvom s skupnostjo, njihovo verjetnostjo, da jo bodo priporočili drugim, njihov pogled na skupnost čez pet let, njihov ponos, da živijo v skupnosti in ali menijo, da je skupnost popoln kraj zanje. Slovenija je na zavidljivem sedmem mestu pri merjenju tega indeksa, a podatki so, globalno gledano, zaskrbljujoči. 6 odstotkov svetovne populacije je osamljene, kar 23 odstotkov pa jih zatrjuje, da nimajo prijateljev ali bližnjih, na katere bi se lahko obrnili po pomoč, ko jo potrebujejo.

Združeno kraljestvo od leta 2018 dalje vsako leto posebej pooblasti enega od ministrov še na mesto ministra za osamljenost (ang. Ministry of Loneliness), ki na vladnem nivoju skrbi za ta družbeni problem². Ob ustanovitvi so si zadali tri jasne cilje, me katerimi sta dva, ki bi jih morala na najvišjem nivoju naslavljati vsaka država:

• zmanjšanje stigme osamljenosti ter spodbujanje odkritega nagovarjanja tega družbenega problema in
• spodbujanje organizacij, da tematiko odnosov in osamljenosti vključijo v svoje vsakodnevne procese ter povezujejo ljudi na različnih ravneh.

Ob blišču in iluzornosti prizorov na družbenih omrežjih se v (osamljenemu) človeku zlahka poglobi občutek manjvrednosti in nizke samopodobe, kar vpliva na njegovo psihološko zdravje.

Vpliv socialnih vezi na zdravje

Vpliv socialnih vezi na zdravje, tako fizično kot psihološko, so potrdile mnoge raziskave³.Pri raziskovanju vpliva osamljenosti in socialne izolacije na bolezni srca in ožilja se je izkazalo, da šibke socialne vezi rezultirajo v 29-odstotnem povišanju tveganja za bolezni srca in ožilja ter kar 32-odstotnem zvišanju tveganja za srčni infarkt. Še več, na podlagi izvlečkov 148 raziskav z več kot 300.000 udeleženci so potrdili, da se verjetnost preživetja ljudi z dobrimi socialnimi vezmi zviša za kar 50 odstotkov.

Raziskave tudi kažejo, da je vpliv socialnih vezi na zmanjšanje umrljivosti primerljiv z ostalimi dobro znanimi faktorji, kot so izogibanje kajenju, prekomernemu pitju alkoholu, fizični aktivnosti in indeksu telesne mase.

Odnosi vplivajo na samopodobo

Teorija samodeterminacije potrjuje, da imamo vsi ljudje osnovno psihološko potrebo po odnosih in povezanosti z drugimi ljudmi – to pomeni da smo kot osebe sprejeti in da imamo občutek, da ljudje skrbijo za nas.⁴

Četudi sta ostala dva dejavnika teorije samodeterminacije, kompetentnost in avtonomija, izpolnjena, brez povezanosti ne izkusimo prave stopnje motivacije in kakovosti življenja. Odnosi in povezanost so torej ključni za naše psihološko blagostanje.

Tudi odnosi na delovnem mestu so izjemnega pomena. Prijateljski odnosi na delovnem mestu povečujejo produktivnost. Bolj pomembno pa je razumeti zakaj je temu tako. Raziskovalci univerze v Pensilvaniji in Minnesoti⁵ so zatrdili, da so bili sodelavci, ki gojijo prijateljske odnose, v začetku projekta bolj predani, so bolje komunicirali med seboj in so si nudili medsebojno vzpodbudo in pomoč. Poleg tega so bili bolj kritični do ideje ter so si podajali bolj konstruktivno in odkrito povratno informacijo.

Odnosi in povezanost so torej ključni za naše psihološko blagostanje.

Pomen povezanosti in pripadnosti

V naši sredini obstajajo ljudje, ki zagotavljajo, da ne potrebujejo odnosov, oziroma se ne želijo povezovati z drugimi. A taki po vsej verjetnosti vendarle izkusijo posledice osamljenosti, med drugim tudi na svojem psihološkem zdravju. Morda jim uspe premagati marsikateri dnevni izziv, a pri svojem delovanju človek kot socialno bitje potrebuje možnost, da lahko nekoga prosi za pomoč in da je del skupnosti.

Mednarodna psihologa Aqeel Khan in Akbar Husain⁶ sta informacijo, na podlagi katere posameznih verjame, da se skrbi zanj, da je sprejet in cenjen član socialne mreže vzajemnih odnosov, poimenovala socialna podpora. Socialna podpora ima vsaj štiri glavne funkcije  in sicer materialno pomoč, pripadnost, razpoložljivost in samopodobo⁷.

O prisotnosti materialne pomoči lahko govorimo, ko vemo, da imamo nekoga, ki nam bo priskočil na pomoč, ko jo bomo potrebovali (npr. finančna pomoč, pomoč pri selitvi, prevoz itd.). Odnosi pa nam dajejo občutek pripadnosti, ko vemo, da lahko kadarkoli pokličemo nekoga za druženje in smo tudi sami povabljeni na druženja. Razpoložljivost pomeni, da imamo nekoga, ki mu lahko zaupamo svoje najbolj intimne skrbi in da lahko resnično zaupamo nasvetu te osebe (ali več njih). Samopodoba se nanaša na to, da imajo prijatelji dobro mnenje o nas, da so ponosni na naše dosežke in da ne zaostajamo za njimi.

Raziskave na področju socialne podpore so tako merile tako objektivne (npr. velikost socialne mreže, pogostost stikov itd.), kot tudi subjektivne (npr. kvaliteta odnosov itd.) elemente socialne podpore. Med temi elementi na subjektivno blagostanje vplivajo velikost socialne mreže, kvaliteta odnosov, pogostost stikov, zadovoljstvo s socialno podporo, instrumentalna podpora in pomoč drugim^8,9. Na drugi strani pomanjkanje socialne podpore in diskriminacija znižujeta subjektivno blagostanje⁹. Socialna podpora deluje kot vir informacij, materialne pomoči, čustvene razbremenitve in podpore, pomoč pri sprejemanju pomembnih odločitev in kot mehanizem spoprijemanja s s stresom. Kljub poudarku na raziskovanju odnosov s tesnimi prijatelji in družino raziskovalci ugotavljajo, da tudi interakcije z znanci oziroma ljudmi, s katerimi nimamo tesnih odnosov, prispevajo k blagostanju⁷.

Kaj lahko storimo za naše sodelavce?

Iz osebnih izkušenj dvajsetletnega dela lahko trdim, da marsikateri posameznik na začetku zavrača potrebo po vključenosti in povezovanju. V času hibridnega dela in velikega priliva talentov iz tujine sem bila pogosto priča situaciji, ko je posameznik ostal zavestno sam ter zavračal ponujene predloge povezovanja tudi izven delovnega okolja. Primarne institucije svoje socialne podpore je imel daleč stran, ni pa se želel vključiti v trenutno okolje. A sčasoma ga je pripeljalo do vedno večje odtujenosti in nemotiviranosti, posledično pa tudi do predčasne vrnitve v primarno okolje.

Sodobne oblike dela od podjetij in organizacij zahtevajo, da oblikujejo podporno klimo. Za začetek mora biti delovno okolje dovzetno za raznolikost. Kultura mora spodbujati iskanje pomoči kot pozitivno lastnost in ne kot znak neznanja in nekompetentnosti. Sodelavci v kolektivu morajo biti pozitivno naravnani do nudenja pomoči in tudi za čustveno razbremenitev. Pod črto, vzpostavljena mora biti visoka stopnja psihološke varnosti.
Odnose, povezanost in občutek pripadnosti se gradi na dolgi rok, vsekakor pa z malimi rituali kulture druženja, s skupnimi dnevnimi aktivnostmi, ki prinašajo pozitivne doživljaje in  izkušnje.  Seveda je skupni imenovalec vsega avtentičnost, ne pa prisila ali ponarejanje.

Nemalokdaj se zgodi, da je človek tudi osebno izgubljen in ne zna ali ne zmore poiskati socialnega kroga izven dela.  Sodeč po raziskavi Gallupa (2019-2022)¹ Slovenija sodi v sam vrh držav, kjer so intervjuvanci izrazili, da je možnost srečati ljudi in poiskati prijatelja visoka.

Pa je tako tudi na delovnem mestu? Kdaj ste nazadnje povabili sodelavca iz tujine na praznovanje božiča v svoj primarni krog družine ali pa je bil del praznovanja z vašimi najtesnejšimi prijatelji?

Osebna izkušnja za zaključek

Letos poleti sem imela hujšo poškodbo, ki je mene, dinamično, samostojno, delovno in aktivno osebo prikovala na posteljo za več kot mesec dni. Imela sem odlično podporo najožje družinske celice, ki je zadovoljila nujne preživitvene potrebe, a hkrati zaradi spremenjene dinamike in novih oblik soodvisnosti v nas vseh izzvala tudi prvinske spore glede različnih medosebnih pričakovanj in omejitev. V tem najhujšem obdobju, pa tudi v dolgem obdobju rehabilitacije so za moje blagostanje poskrbeli moji najožji prijatelji. Z veliko mero empatije in vztrajnosti so mi nudili psihološko in materialno podporo, nasvete glede zdravljenja in mindseta, prenekatero juhico in sladico, pa tudi zgolj občutek, da lahko pokličem tudi, ko morda doma ne dobim zadostne psihološke podpore.

Kdaj ste nazadnje povabili sodelavca iz tujine na praznovanje božiča v svoj primarni krog družine ali pa je bil del praznovanja z vašimi najtesnejšimi prijatelji?

Hkrati mi je podporo nudil tudi ožji krog poslovnih znancev in kolegov. Ob vrnitvi v svoje poslovno življenje sem poklicala nekaj preizkušeno zaupanja vrednih posameznikov, ki so mi povrnili vero v mojo kompetentnost in avtonomijo, za kateri sem bila pred poškodbo prepričana, da stojita na trdnih temeljih. Brez tretje komponente, povezanosti in odnosov, pa danes ne bi znova čutila motivacije in zadovoljstva v celotnem spektru svojega življenja.

---

Viri:

1. Blind Spot; The Global Rise of Unhappiness and How Leaders Missed It; Jon Clifton, Gallup Press, 2022
2. https://www.gov.uk/government/publications/loneliness-annual-report-the-third-year/tackling-loneliness-annual-report-february-2022-the-third-year#contents
3. Social Ties, Health and Wellbeing: A Literature Review and Model Andrew Haddon Kemp, Juan Antonio Arias, and Zoe Fisher, https://sci-hub.se/10.1007/978-3-319-68421-5_17)
4. Deci, E. L. in Ryan, R. M. (2014). Autonomy and Need Satisfaction in Close Relationships: Relationships Motivation Theory. Human Motivation and Interpersonal Relationships, 53–73.
5. The Power of Work Friends, J. Clifton, Harward Business Review, October 2022
6. Khan in Husain (2010). Social support as a moderator of positive psychological strengths and subjective well-being. Psychol Rep. 106(2):534-8. doi: 10.2466/PR0.106.2.534-538. PMID: 20524555.
7. Sandstrom GM in Dunn EW (2014). Social Interactions and Well-Being: The Surprising Power of Weak Ties. Pers Soc Psychol Bull. 40(7):910-922. doi: 10.1177/0146167214529799. Epub 2014 Apr 25. PMID: 24769739.
8. Chou KL (1999). Social support and subjective well-being among Hong Kong Chinese young adults. J Genet Psychol. 160(3):319-31. doi: 10.1080/00221329909595402. PMID: 10515067.
9. Das KV, Jones-Harrell C, Fan Y, Ramaswami A, Orlove B in Botchwey (2020). Understanding subjective well-being: perspectives from psychology and public health. Public Health Rev. 41(1):25. doi: 10.1186/s40985-020-00142-5. PMID: 33292677; PMCID: PMC7678314.