Se v službenih prostorih počutite enako dobro kot v domačih?
BEEP STORY
Ljudje preživimo velik del življenja v delovnem okolju. Vse raziskave do danes kažejo, da so zdravi zaposleni trikrat bolj produktivni kot nezdravi zaposleni. Oblikovanje delovnega mesta mora zato upoštevati naravo našega dela. Kot pravijo arhitekti, mora zasnovo pisarne voditi delo ljudi, torej, da se delovni prostor prilagodi osebi, ki ga uporablja, in ne oseba prostoru.
Uspešna podjetja, ki postavljajo zaposlene v središče, se zavedajo, da je predpogoj za agilno delo, manjše stopnje absentizma in prezentizma, prav naše zdravje.
A trenutna situacija ni rožnata, saj naj bi se vsaj petina delovnega aktivnega prebivalstva soočala s kroničnimi boleznimi. Stanja nikakor ne morejo rešiti zgolj priporočila kot so »kajenje ni zdravo« ali »gibanje deluje antistresno« ipd., saj je razkorak od ideje do prakse še vedno velik. Navadno posameznik ukrepa šele, ko resno zboli. In včasih je to prepozno.
Mednarodna workplace raziskava Gensler je pokazala, da kar 90% odstotkov zaposlenih meni, da zasnova prostorov vpliva na delovno storilnost.
Medtem ko zdrava delovna mesta delujejo kot magneti za najpametnejše in najbolj angažirane delavce, nezdrava delovna mesta izredno obremenjujejo. Kolikokrat ste stopili na delovno mesto in se počutili ujete v zastarelem okolju? Nezdrava delovna mesta postavljajo ljudi v temno notranjost, ki je napolnjena z umetno svetlobo in nizko kakovostnim zrakom. Zaposleni se zadržujejo v utesnjenih delovnih prostorih brez različnih delovnih nastavitev, ki ustrezajo vrsti nalog, s katerimi se ukvarjajo. Skupne prostore je težko najti, postavitve pa ne spodbujajo potencialno naključnih srečanj med sodelavci. Prodajni avtomati s kalorično napolnjeno nezdravo hrano se vrstijo v sobah za odmor, medtem ko prostori za sestanke kažejo na akutno pomanjkanje prilagodljivosti, kar pogosto odvrača od plodnih interakcij med kolegi v procesu.
Kakšno je torej zdravo delovno mesto?
- Manj hrupa in manj motečih zvokov.
- Več naravne svetlobe.
- Boljša akustična zasebnost.
- Več prostorov za sprostitev in druženje.
- Za welbeing zaposlenih so ključna tudi postavitev pohištva, pri čemer ljudje ne gledajo v zid, temveč jim je omogočeno, da imajo pogled v prostor, in da niso obrnjeni s hrbtom proti vratom, ampak gledajo proti njim.
- Večja zadovoljnost zaposlenih.
- Boljša prezračenost in kroženje svežega zraka.
- V poslovni prostor sodijo, tako kot v dom, uporaba čim več naravnih materialov kot so les, kamen in kovina.
- Več prostorov za timsko delo.
- Boljše možnosti za tiho delo.
Zdrava delovna mesta imajo obilico naravne svetlobe, dobro kakovost zraka in akustiko, ki absorbira moteče zvoke, kot so zvonjenje telefonov in bruhanje tiskalnikov. Z vidika oblikovanja zdrava delovna mesta uporabljajo intuitivne koncepte in centralizirajo skupne prostore kot so kopirne sobe, kuhinje in prostori za sestanke. Mesta so oblikovana tako, da zaposlene spodbujajo, da v rednih časovnih presledkih vstanejo s stolov in pretegnejo noge. Pogosto obstaja potreba po tihih delovnih prostorih, saj lahko motnje znatno ovirajo učinkovitost. Ko se mora delavec osredotočiti na nalogo, bi moral imeti kam iti.
Zaželen je tudi prostor za sprostitev, kot je soba za počitek z notranjimi rastlinami ali pogledi na naravo. Imeti prostor za pobeg od vsakodnevnega stresa v pisarni lahko izboljša zdravje delavcev in tudi produktivnost.
Dobro počutje pri delu je postalo tudi kritična fronta v nenehni vojni za talente, ki jo vodijo podjetja po vsem svetu. Osebno dobro počutje je še posebej pomembno za milenijce, ki trenutno predstavljajo 50 odstotkov delovne sile – to število naj bi se do leta 2030 povečalo na 75 odstotkov. Veliko večja je verjetnost, da bodo delali pri delodajalcu, ki zagotavlja okolje, ki spodbuja dobro počutje, tako kot je večja verjetnost, da bodo ostali pri delodajalcu, ki spoštuje njihovo ravnovesje med življenjem in delom.
Nobelov nagrajenec, oče vedenjske ekonomije in avtor knjige z naslovom »Nudge, The last edition«, Richard H. Thaler, stavi na »drobne premike«, ki bi ustvarili spremenjeno arhitekturo odločitev zaposlenih v prostoru in času. Kot je zapisal dr. Thaler so prav premiki tisti, ki privlačijo pozornost in spreminjajo naša vedenja na vseh področjih našega življenja, tudi v oblikovanju poslovne notrajnosti. Premiki ne smejo siliti k drugačnemu vedenju, ampak nežno, kot denimo GPS navigacija, voditi zaposlenega. Med premike sodijo tudi spremembe v prostorski ureditvi delovnega okolja, v katerem bi drobni kosi pohištva, prepreke, okna, vrata vodila zaposlenega k bolj zdravemu vedenju znotraj podjetja. Prostorska ureditev v delovnem okolju odločilno vpliva na zdravje zaposlenih in uspeh podjetja, pri čemer nič ali nihče zaposlenih k ničemer ne sili, ampak se vedenja zaposlenih spreminjajo spontano.
Podjetja lahko pridobijo konkurenčno prednost z oblikovanjem delovnih mest, ki spodbujajo dobro počutje oziroma wellbeing na delovnih mestih.
Prostori, ki sledijo naravnemu bioritmu
Že dlje časa najbolj trendovski koncept delovnega interierja sledi konceptu t.i. pametnih pisarn. Najmodernejši poslovni interierji se ponašajo s sodobnimi tehnologijami, ki sledijo naravnemu bioritmu, saj to spodbuja elan zaposlenih. Zelo pomembna pa je tudi postavitev pohištva, ki mora hkrati omogočati občutek zasebnosti in povezanosti. Karte delovnega procesa in tudi ureditve delovnega okolja je sicer v zadnjih letih radikalno premešal Covid-19, ki je prinesel nove izzive v obliki varnostnih distanc, barier, zidov in podobno, a ideja zdravega in povezovalnega ter sproščujočega delovnega ambienta ostaja enaka.
Torej, kakšna je podoba poslovnega okolja v postpandemijskem času? Več o tem smo v podcastu z naslovom »Pisarne razkrivajo čas, v katerem živimo«, govorili z dr. Andrejo Kutnar.
