BEEP STORY

»Ne morem vam reči ničesar, lahko vam le svetujem, da prijateljstvo postavite na prvo mesto med vsemi človeškimi dobrinami. Kajti nič ni tako naravnega in tako pomembnega za našo srečo ali nesrečo, kot je prijateljstvo. Menim, da je prvo pravilo to, da je prijateljstvo mogoče le med dobrimi ljudmi.« (Mark Tulij Cicero, rimski državnik, pravnik, politični teoretik in filozof )

Ne le Stari Rimljani, ampak tudi Stari Grki, ki so živeli od tretjega tisočletja do prvega stoletja pred našim štetjem in so bili znani po napredni filozofiji in znanosti, so vedeli, da so medosebni odnosi pomemben del življenja posameznika in družbe. Dobri medosebni odnosi zadovoljujejo različne človeške potrebe in posameznika motivirajo za nadaljnje ravnanje in življenje v ožjem ter širšem socialnem okolju.

Dlje zvesti podjetju, ko imajo več prijateljev

Čeravno se v zadnjem času globalna akademski in poslovni svet poigravata z idejami o različnih oblikah in dolžinah delovnega dne, pa še vedno ostaja dejstvo, da posameznik tretjino dneva preživi na delovnem mestu, obkrožen s sodelavci. Psihologi menijo, da je takšna količina časa, preživeta brez dobre socialne mreže, skoraj »usodna« za duševno zdravje posameznika.

Zaposleni namreč pogosto trpijo zaradi pomanjkanja prijateljskih vezi na delovnem mestu. Kadrovsko svetovalno in raziskovalno podjetje Future Workplace je nedavno izvedlo študijo z Virgin Pulse, podjetjem za zdravje in dobro počutje zaposlenih v lasti poslovneža Richarda Bransona. Vključila je več kot 2000 menedžerjev in zaposlenih v 10 državah. Študija je pokazala, vsak deseti zaposleni nima prijateljev v službi, več kot polovica pa jih ima pet ali manj. Tisti, ki imajo malo prijateljev, so povedali, da se zelo pogosto ali vedno počutijo osamljene in nezavzete pri svojem delu. Zanimivo pa je, da ob tem kar 70 odstotkov zaposlenih pravi, da so prijatelji v službi najpomembnejši element za srečno poklicno življenje.

Skoraj dve tretjini jih je dejalo, da bi bili bolj nagnjeni k temu, da bi dlje ostali v svojem podjetju, če bi imeli več prijateljev. To še posebej velja za milenijce, ki menijo, da je njihov vodja njihov službeni starš, sodelavci pa njihova delovna družina.

Močne vezi pomenijo pozitivno uspešnost

Delovna prijateljstva nam dajejo občutek varnosti in nam tudi pomagajo, da delujemo bolj zavzeto, predano, učinkovito. Preprosto povedano: ob dobri delovni klimi, ki jo ustvarjajo ljudje, se poveča storilnost oziroma produktivnost.

Donald Clifton, nekdanji izobraževalni psiholog, ki je ustanovil podjetje Gallup, je ugotovil, da so odnosi eden najmočnejših napovednikov produktivnosti. Gallupova raziskava je pokazala, da so tisti, ki imajo močna delovna razmerja, bolj angažirani, delajo bolj kakovostno in imajo boljše počutje.

Realna slika delovnega vzdušja

Sir Richardom Branson, ustanovitelj in predsednik skupine Virgin, je v intervjuju za Forbes leta 2017 povedal: “Zaposleni naj se na delovnem mestu s svojimi prepričanji počutijo enako kot doma. Ne bi smelo biti razlike med življenjem nekoga doma in življenjem nekoga v službi. Če doma menite, da je okolje pomembno, bi moralo biti pomembno tudi na delovnem mestu. Če imate doma prijatelje, bi morali imeti enako število prijateljev na delovnem mestu. Če doma potrebujete počitnice, je potrebna prožnost pri počitnicah na delovnem mestu. Če si morate vzeti nekaj dni dopusta, ker se slabo počutite ali ker je umrl prijatelj ali ker se bo prijatelj poročil, bi to morali storiti. V službi se nikoli ne smete počutiti priklenjene za mizo. Delodajalec bo od zaposlenega »dobil primerno nagrado« le, če bo rad delal. Na delovnem mestu potrebujemo veliko več prožnosti, kot jo danes ponuja veliko podjetij.«

Preveč prijateljstva in odvrnitev od dela?

Da je potrebna pri prijateljevanju tudi zdrava mera, je pokazala študija Univerze Rutgers, ki kaže, da je razvijanje prijateljstev na delovnem mestu lahko mešan blagoslov. Študija 168 zaposlenih v zavarovalnici je pokazala, da veliko sodelavcev, ki postanejo prijatelji, dejansko poveča učinkovitost zaposlenih. Vendar bi ta ista omrežja lahko povzročila motnje, saj improvizirane razprave in odmori za druženje odvrnejo ljudi od njihovega dela. Študija je pokazala, da je vzpostavljanje in ohranjanje prijateljstev na delovnem mestu lahko čustveno naporno, še posebej, če situacije, kot je napredovanje, postavijo enega prijatelja za drugega, kar povzroči morebitne spopade moči. Na splošno pa pozitivne strani prijateljstev na delovnem mestu odtehtajo negativne.

Srečno okolje lahko izboljša zdravje

Raziskovalci z Univerze v Tel Avivu so proučevali vpliv sodelavcev na zdravje, celo na smrtnost. Študija je bila objavljena v znanstveni reviji Health Psychology, ki jo objavlja Ameriško psihološko združenje. Kar dvajset let (1998 – 2008) so preučevali zdravstvene kartoteke več kot 800 delavcev, in vprašalnike, ki so merili delovne zahteve, nadzor pri delu ter podporo vrstnikov in nadzornikov. Ugotovili so, da okolje skorajda ni imelo posebnega vpliva na njihovo zdravje, prav tako odnos nadrejenega.

Prišli pa so tudi so sklepa, da je podpora njihovih sodelavcev najtesneje povezana z dobrim zdravjem. Bolj kot je sovražno njihovo delovno okolje, bolj kot so vezi med sodelavci pretrgane in nepristne ali celo sovražne, večje je tveganje za prehitro smrt. Ugotovili so, da je med študijo obstajalo 2,4-krat večje tveganje za smrt pri delavcih srednjih let z malo ali nič »vrstniške socialne podpore« na delovnem mestu.

Današnji dobri voditelji vedo, da se poklicno in zasebno življenje prepleta, da ju ne moremo več ločiti enega od drugega, saj je delo, ki ga opravljamo, tako velik del naše identitete. Vaše socialno življenje se ne ustavi, ko vstopite v pisarno, tako kot se vaše delo morda ne bo ustavilo, ko vstopite v svoj dom.