BEEP STORY

Danes skoraj ne najdemo človeka, ki ga ne bi bremenila uničujoča živčnost, ki vpliva na zasebno ali poslovno življenje. In celo zdravje. Zbeganost, duševna razdvojenost, želja po odrešitvi, nemir, nezadovoljstvo, tesnoba in podobne izkušnje zahtevajo vrnitev v čas notranjega miru. Skoraj vsak izmed nas bi se najverjetneje strinjal, da je treba končno izpreči, pozabiti na žalost in spet misliti vesele misli. 

Marsikdo si ne prizna, da ima težave. Marsikdo beži in rešuje težave tako, da se vanje še bolj zapleta. To je zelo nevarno početje, saj vodi v popolen zlom. Za začetek je dobro, da sami pri sebi preverite, v kakšnem stanju ste in si odkrito odgovorite na vprašanje, ali menite, da ste zašli v stanje ruminacije ali prežvekovanja? Da pojasnimo: tisti, ki je v tem stanju, ne more ustaviti toka misli. Zdi se, da v mislih nenehno premleva. To vodi v zbeganost, na videz vsemogočno večopravilnost (ki je le znak nezmožnosti fokusa), občutek izčrpanosti, tesnobe ali depresije. Tak človek se povrhu nikakor ne more sprostiti in razbremeniti. Če vam je opis znan, potem si nikar ne zatiskajte oči in se lotite reševanja. In brez skrbi, za to obstaja zdravilo. To je osredotočenost. 

Osredotočenost vedno prinese s sabo umiritev, je njen najboljši stranski učinek, ki ga lahko doživite že tako, da se skušate na pamet naučiti en sam samcat stavek in secirate do zadnje črke. 

Tak stavek je lahko »Vsak začetek je težak«. Vadite… A če ste nejeverni Tomaž in ne ugriznete v vsako jabolko kar tako zlahka in brez tehtnega argumenta, potem berite dalje. Na koncu članka boste prav gotovo komaj čakali na vaje iz osredotočenosti. Pojdimo po vrsti. 

---

Bistvo živčnosti

Zdi se, da je zdravstvo proti tej strašni nadlogi nemočno. A kot trdi slovenski psiholog Martin Kojc, avtor knjige »Moč spomina in pozornosti«, samo pogled v zgodovino razkriva, da učinkovito zdravilo obstaja. Namreč, stara ljudstva niso poznala živčnosti. Zakaj? Ker so v svojem življenju vsak dan negovala staro modrost, tj. živeti v trenutku in biti osredotočen. Martin Kojc brez oklevanja v knjigi zapiše, da je primere živčnih težav otročje lahko pozdraviti. Toda, kako? 

Simptomi živčnosti so:

• Depresija
• Občutek manjvrednosti 
• Nespečnost
• Srčna tesnoba
• Prebavne motnje
• Impotenca
• Strah
• Krčeviti joki
• Utrujenost brez razloga
• Strah pred zaprtim prostorom
• Nočne more
• Pomanjkanje občutka za čas
• Strah pred govorom
• Neučinkovitost 
• Pretirana nezaupljivost in previdnost
• Težave pri požiranju
• Migrene
• Pomanjkanje užitka v spolnosti 
• Pozabljivost 

Morda je ob vseh metodah, ki jih strokovnjaki zapisujejo v svoje ekspertize, težko verjeti, da je izvor naštetih težav živčnosti v resnici nezmožnost, da bi bili s svojimi mislimi povsem navzoči v sedanjosti. Pozornost, usmerjena na vse drugo, samo ne na sedanjost, daje živčnemu človeku utvaro vsega mogočega in nemogočega. Predaja se bodisi visokoletečim sanjam ali se pomiluje zaradi temačne preteklosti. 

Fenomen presežnega uma

Kot zapiše avtor Kojc, se živčen človek boji najbolj trapastih stvari, ki si jih predstavlja. Vse ga skrbi in preganja, ne obmiruje niti takrat, ko bi si utegnil privoščiti počitek in mir. 

Živčen človek skuša pregrete misli umiriti, prizadeva si preiti na drugačno miselnost, skuša si misli umiriti za mirnejšo in lahko noč, a mu spominski sklopi dobesedno hlepijo po delu. 

Mnogi ljudje zabredejo pod pritiskom (pre)dinamičnih okoliščin v pretirano razmišljanje ali »overthinking«. Le kdo bi si mislil, da inteligentni ljudje trpijo in so nesrečni? Vendar so. Predvsem tisti, ki imajo zelo izostrene čute in izjemno budno zavest. Takšnim ne uide nobena podrobnost, zato mnogi trpijo, ker premlevajo vse videno in doživeto do zadnjega detajla. Trpijo torej, ker preveč razmišljajo. Ponoči jim možgani ne dajo miru. Borijo se s prevelikim številom dvomov, vprašanj, idej ipd.

Ljudem, ki v nedogled premlevajo vse o vsem, misli brez predaha dobesedno brenčijo. Resnično si želijo, da bi svoje misli ugasnili kot z gumbom za izklop zvoka.

Ljudje s fenomenom »umskega presežka« svojim psihoterapevtom težavo pogosto opisujejo z naslednjimi izjavami:

• Preveč razmišljam.
• Bližnji mi pravijo, da sem zapletena oseba in postavljam preveč vprašanj.
• Moji možgani delajo brez prestanka. Možgane si želim poslati na pašo.
• Zdi se mi, da prihajam z drugega planeta.
• Nihče me ne razume.

Kje tičijo razlogi za fenomen »presežnega uma«, kako to možgansko dejavnost ukrotiti in jo celo izkoristiti sebi v prid, lepo opiše psihoterapevtka, avtorica uspešnic in predavateljica komunikacije in osebnostne rasti Christel Petitcollin v novi knjigi, ki jo je izdala založba Učila, »Kako razmišljati manj«.

Torej, vaš dinamičen um in vaša živčnost nista nujno tudi vaša slaba usoda. Le izuriti se morate v koncentraciji, v izklapljanju trdovratnih misli in svojo pozornost usmeriti le v eno stvar. Tako imenovano »multitaskanje« vam pri tem ne bo v pomoč. Vam pa zelo prav lahko pride, da se lotite povsem nove dejavnosti, se ji posvetite stoodstotno in videli boste, kakšne blagodejne učinke boste doživeli. Kratko malo boste vse simptome živčnega človeka dokončno izbrisali. 

Skupna lastnost živčnih ljudi 

Za odpravo nenehne živčnosti in pretiranega razmišljanja in skakanja iz ene misli v drugo je ključno vedeti, da se živčnost lahko odpravi le, če se boste izurili v osredotočenosti. 

Kaj pomeni osredotočenost? To je zanimanje za resnično sedanjost, kar od človeka zahteva zanimanje za eno stvar naenkrat in njegovo popolno pozornost. Nikakor se ne sme več živeti ne v preteklosti in ne v prihodnosti. In predvsem se ne sme doživljati sedanjosti kot breme. S sedanjim trenutkom se je treba soočiti, ga doživeti, predihati, preboleti. 

Kratka, a učinkovita vaja za urjenje osredotočenosti 

Kot zapiše Martin Kojc je ena najboljših vaj učenje na pamet. A ne »dudlanje« kot pravi, ampak učenje na pamet z razumevanjem vsake besede, ki se jo naučimo. Z učenjem pridobivamo spodobnost osredotočenosti, naše psihofizično stanje postane odpornejše in močnješe in s tem se pridobi tudi energija in volja, da vidimo življenjske situacije v povsem drugačni luči. 

Živčen človek z osvojenim znanjem osredotočenosti postane ne le umirjen, ampak odporen. Pridobi sposobnost, da na vse dogodke ne gleda več s paničnimi očmi, ampak celo nesrečo vidi kot odskočno desko za boljšo kakovost odnosov, dejavnosti..

Vaja s stavkom »Vsak začetek je težak, vaja dela mojstra.«

1. Osredotočite se na besedo »vsak«. Ponovite jo jasno in razločno – V S A K. 
2. Še enkrat besedo preberite in si jo vtisnite v spomin s svojo pisavo. Zapišite jo v mislih. 
3. Vprašajte se »kaj v resnici pomeni beseda vsak« in si v mislih zapišite pomene.
4. Na tak način pospremite vsako besedo v stavku. 
5. Ponovite stavek trikrat, štirikrat.
6. Prvi teden se vsak dan naučite na tak način dva stavka, drugi teden tri, četrti štiri. 

Takšno zavestno ponavljanje navadi našo podzavest na brezhibno delovanje, red, na skrbno shranjevanje sprejetega. Predvsem pa s tem dosežemo pozornost, s katero lahko učinkovito odpravimo vse tegobe živčnosti. 

Avtor knjige Moč spomina in pozornosti vam obljublja, da ob rednem, tj. vsakodnevnem izvajanju vaje učenja na pamet ne boste nikoli več videli v sebi »usmiljenja vredne kreature, ki jo je hudo zasužnjila usoda.«

Učinki večmesečnega rednega izvajanja vaje:

• Vsi simptomi živčnosti bodo izginili.
• Postali boste sončen človek, ki v vsem vidi le spodbudo, prednost, priložnost.
• Imeli boste občutek jeklene moči.
• Razvili se boste v polnovrednega človeka, ki natanko ve, kaj želi in ki mu je jasno, da bo slej ko prej želeno tudi dobil.
• Mir, zdravje, spokoj in prespanost in neverjetna umska spodobnost.

Priporočila se razlikujejo. Nekateri pravijo, da moramo na dan prehoditi približno 7.000 do 8.000 korakov, drugi najmanj 10.000. A slednje je zelo veliko, če pomislite, da je to kar osem kilometrov; to je recimo od Šmarne gore do centra Ljubljane. Zatorej je tudi na tem mestu najboljše priporočilo, da sledite svojemu notranjemu kompasu in počutju. Dobro je že to, da se boste vsak dan spravili na svež zrak in si privoščili zadihati s polnimi pljuči ter spustili misli na pašo. 

---