BEEP STORY

Kljub težkim situacijam, ki jih doživljamo,  je pomembno, da ohranimo smisel za humor.

Za svoje dobro počutje in za dobro počutje naših bližnjih bomo ogromno naredili, če bomo ohranili sposobnost za smeh, za šale – morda kdaj tudi na svoj račun. Ni treba, da jemljemo vse skupaj tako smrtno resno. Stvari se po navadi uredijo, tako ali drugače. Razbremenjujoče je, če nam uspe svet okoli nas razsvetljevati z iskrico smeha.

Človek ni narejen za to, da bi bil ves čas resen. Pretirana resnost povzroča telesu toksični stres, saj je vir stalne napetosti in škodi prostemu pretoku energije v telesu. Tega se je nujno zavedati tako v zasebnem kot v poslovnem svetu.

Smejali so se že v antiki

Filozofi, kot sta Platon in Aristotel, že od antičnih časov poskušajo razložiti humor. Novejši znanstveniki so predlagali več teorij, ki pojasnjujejo temeljne mehanizme humorja.

Martin in Ford (2018) opisujeta tri vrhunske teorije humorja. Prvič, teorija olajšanja se osredotoča predvsem na motivacijske mehanizme medosebnih potreb in trdi, da humor olajša napetost. Avtorji to opisujejo kot podobno hidravličnemu motorju, pri čemer smeh služi funkciji tlačnega ventila parne cevi. Na ta način se s smehom razbremeni nakopičen pritisk.

Natančneje, mišični in dihalni procesi, vključeni v smeh, igrajo pomembno vlogo pri sproščanju nakopičene živčne energije (Martin & Ford, 2018).

Druga teorija, ki sta jo opisala Martin in Ford (2018), je teorija superiornosti, ki se osredotoča na medosebne motivacijske mehanizme, pri čemer je humor posledica izboljšanja samospoštovanja. Na ta način humor izhaja iz občutkov zmagoslavja nad napakami ali nesrečo drugih, kar spodbuja samopopolnjevanje in občutke večvrednosti. ( vir: Humor in Psychology: Coping and Laughing Your Woes Away (positivepsychology.com))

Teorija neskladnosti, ki se osredotoča na kognitivne mehanizme zaznavanja in interpretacije, trdi, da so zaznave neskladnosti tiste, ki pojasnjujejo humor (Martin & Ford, 2018). Z drugimi besedami, smeh je funkcija predvidevanja drugačnega izida od pričakovanega.

Teorija neskladnosti velja za najvplivnejšo teorijo humorja, pri čemer nekateri menijo, da je »neskladnost jedro vsega humorja« (Zhan, 2012, str. 95). Ta teorija je intuitivna, saj šala s pričakovano ali očitno zanimivostjo preprosto ni smešna. Namesto tega se smeh pojavi kot odgovor na nepričakovane udarne točke ali tiste, ki so v nasprotju z običajnimi vzorci (Wilkins & Eisenbraun, 2009).

Humor za vzdrževanje dobrega počutja

Nedvomno so lahko koristi humorja veliko večje, če nekdo ustvarja svoj humor v primerjavi s samo pasivnim uživanjem humorja. Aktivna uporaba humorja je lahko močno orodje za uspešno spopadanje s stresnimi situacijami in ustrezno okrevanje po njih, še posebej, če postane običajen odziv na neugodne okoliščine.

Paul McGhee, eden najvplivnejših pionirjev na področju raziskovanja humorja in učenja strukturiranega humorja, že desetletja vztraja, da lahko uporaba humorja poleg zabave prinaša številne koristi.

»Razpoložljive raziskave zagotovo ne kažejo, da lahko redna doza humorja in smeha premaga katero koli bolezen ali da lahko služi kot nadomestek za nego in priporočila vašega zdravnika« (McGhee 2010a, str. 143).

Humor torej pomaga, a ni čudežno zdravilo za vse. Toda hkrati ni potrebe po pretiravanju: dokumentirani potencial humorja je dovolj impresiven. Humor lahko na zabaven način pomaga ohraniti ali izboljšati dobro počutje in kakovost življenja na različne načine.

Največje učinke lahko pričakujemo od aktivnega ustvarjanja dobronamernega humorja, ki je povezan s spremembo perspektive in pozitivnim ponovnim vrednotenjem neugodnih situacij, zlasti če postane običajen odziv na situacije, ki vključujejo stres ali negativno razpoloženje. Zato je humor lahko dragocena sestavina posameznikove psihološke moči, ki lahko pomaga pri uspešnem soočanju s prihodnjimi stiskami in okrevanju po njih ter tako trajnostno ohranjajo splošno dobro počutje tudi takrat, ko postanejo časi težki.

Humor in dobro počutje
Logično je, da bodo tisti z dobrim smislom za humor bolje prestali težke situacije, uživali v bolj kohezivnih odnosih, našli humor v vseh vrstah izkušenj in imeli koristi od bolj pozitivnega duševnega in fizičnega zdravja (Martin, 2019).  Vrline in značajske prednosti, ki prinašajo določene dejavnosti: 
•	Modrost in znanje prinašata ustvarjalnost in radovednost
•	Človečnost  prinaša prijaznost in ljubezen
•	Pravičnost prinaša vodstvo
•	Transcendence prinašajo hvaležnost in humor

Smisla za humor nima vsak

A imeti dober smisel za humor je malo odvisno tudi od sreče. Odvisen je od genetike, okoliščin, kulturnih vplivov. Človek, ki je izrazito humorno nadarjen, ima običajno tudi zelo visok inteligenčni kvocient. Razume namreč, da se da s humorjem omiliti negativne posledice (pretirane) resnosti, ne da bi ob tem izpadel neresno.

Vrnimo se k primerom s področja posla. Če denimo poslovnemu partnerju pokažemo svoj smisel za humor, ubijemo dve muhi na en mah: poslovnemu partnerju dokažemo, da smo obenem resni, odgovorni, zanesljivi, a tudi zabavni in simpatični. Kot taki se lahko izkažemo kot najboljši poslovni partnerji.

Ne glede na to, s kom ste sklenili posel in ne glede na to, kako novo poglavje v vašem življenju vpliva na vas, je vselej dobro tako kot v vsaki hudi ali hudo dobri situaciji, vključiti smisel za humor.

»Edini način preživetja je, da imaš smisel za humor.«

(Bob Newhart, ameriški satirik)

Recimo Britanci so posebej znani po tem, da v posel in v življenje vnašajo veliko mero mešanico prefriganosti, samoironije in črnega humorja. Oni so pri tem naravnost genialni, in zato ne čudi, da z njo osvajajo svet in nezaupljive tujce na »fini« način spreminjajo v prijatelje. Medtem, ko so se norčevali iz samih sebe in na vse pretege hvalili sogovornike, so jih tako spretno ovili v svoje lovke, da slednji tega še opazili niso. 
 
Kar zadeva pomen humorja v poslu bi se morali prav od Britancev največ naučiti. Dokazali so namreč, da humor še zdaleč ni nezdružljiv z resnostjo, ampak ravno nasprotno – da je z njo še kako kompatibilen in da predstavlja izvrsten miks za uspešno sklepanje poslov. Mar niso ravno Britanci eni izmed najboljših poslovnežev na svetu? S humorno naravnanostjo, še zlasti pa s samoironijo, se pravi z dobro odmerjenim delanjem »norca« iz samega sebe,  človek ne koristi le samemu sebi, saj na tak način povzroči sproščanje endorfinov in v sebi prebudi tisto dobro energijo, ampak razoroži tudi potencialnega poslovnega partnerja. S humorjem mu namreč nakaže, da ni noben bavbav, da mu ne predstavlja nikakršne eksistenčne grožnje, da nima nič slabega za bregom. Na ta način pridobi njegovo zaupanje in sklenitev posla je posledično znatno olajšana.

Ne dokaže mu le to, da je sposoben izpeljati posel, ampak tudi to, da je to zmožen izvesti na zabaven in prijeten način.