Trije T-ji kreativnosti: Toleranca, Talenti in Tehnologija 

BEEP STORY

Ideja je misel, ki je še ni bilo. Je plod domišljije, znanja, izkušenj, naše vizije, morda celo sanj. A na žalost nima nobene vrednosti, če je ne uresničimo oziroma ne prelijemo v življenje. V Beepovem Fokusu je Nastja Mulej dejala, da je ideje mogoče uresničiti le v podpornem okolju visoko razvite tehnologije, številnih talentov in (pozor!) tolerance.
.
Za inovacijo in kreativnost pa rabimo prostor in čas Foto: Pixabay

Človek običajno rabi 4000 idej, da lahko ustvari pravo inovacijo. A da pridemo do čim večjega števila idej, moramo neprestano izzivati naše sive celice.

Pri tem nam zelo učinkovito pomaga t.i. kreativno razmišljanje, s čimer gradimo kognitivne sposobnosti. In glede na neverjeten razvoj človeške civilizacije lahko ugotovimo, da se skozi čas vseskozi soočamo s prehajanjem “nekoč nemogočega v danes mogoče”.

Ali povedano drugače: na lastne oči se lahko vsak dan prepričamo, kako se znanstvena fantastika pretvarja v našo resničnost in naš normalen vsakdan.

»Navdih te najde med delom.«

 

Picasso
 

Na nedavnem Beepovem Fokusu je mag. Nastja Mulej, zagovornica kreativnosti kot ene temeljnih kompetenc 21. stoletja ter licencirana trenerka De Bonovih tehnik razmišljanja, katerih namen je bolj učinkovito, konstruktivno in kreativno razmišljanje ter delovanje dejala, da so za kreativnost in inoviranje pomembni trije T-ji: toleranca, talenti, tehnologija.

Nastja Mulej. Foto: Svet 24

Vseh T-jev se Slovenci dodobra zavedamo, a jih morda nedosledno zasledujemo, saj smo zelo slabi v toleranci.

“Če želijo imeti organizacije veliko število svežih idej, je pomembno tolerantno okolje, ki dovoljuje posamezniku zanj prilagojen način dela, saj ukalupljenost ubija kreativnost in duši inovativnost. Kreativnost je veščina, v katero je treba vlagati in k njej pristopiti sistematično. Obenem pa je treba imeti veliko mero potrpežljivosti, saj šele 4000 idej rodi eno inovacijo. Pri tem je treba ustvariti okolje, kjer se ljudje počtijo varno, kar zahteva zavedanje in razumevanje nujnosti psihološke varnosti”, je razložila Mulejeva.

Kreativnost je tako kot lepa drža. Ne moremo 24 ur na dan biti kreativni.

Nastja Mulej

Inovacija je lahko že manjša izboljšava obstoječega

Urška Jež, ustanoviteljica podjetja Transformation Lighthouse in strokovnjakinja za organizacijo heckatonov in drugih metod vpeljave inovacij v organizacije je v Fokusu opozorila na dejstvo, da v Sloveniji še vedno vlada strah pred inovacijami v smislu, da “ko omeniš besedi reinvencija in inovacija, ljudji stisne ( kreativni) krč”.

Urška Jež. Foto: Delo

Če vemo, da prav inovacije, ki jih Urška Jež definira kot “manjše izboljšave in spremembe na boljše”, ustvarjajo vrednost in omogočajo razvoj in rast ter seveda tudi lažji in enostavnejši potek nekega procesa, potem je velika škoda, da ima strah ali celo odpor do inoviranja in kreativnosti.

Za ilustracijo je Urška Jež spomnila na Nasino raziskavo, v kateri so z raznimi metrikami merili kreativnost in inovativnost in ugotovili, da je do 5. leta kar 98 % vseh otrok kazalo vse znake genijalcev; do 15. leta je samo še 12 % udeležencev kazalo znake kreativnosti in inovativnosti, pri odraslih pa je bil usip kreativnosti 98-odstoten.

Torej, zgolj dva odstotka odraslih ohranja otroško radovednost, igrivost, raziskovalno žilico in kreativnost v sebi, kar je glede na naravno danost velika škoda za vsesplošno blaginjo in razvoj človeške civilizacije.

in kaj se zgodi, da izgubimo prirojeno kreativnost? Kot je dejala Urška Jež, začnemo živeti po pravilih in po splošnih usmeritvah, ki zatrejo razmišljanje in do neke mere omejijo kognitivne procese.

S konkurenco smo včasih tekmovali, danes pa nam konkurenca lahko pomaga do razvoja novih storitev in produktov. Hitra dinamika sprememb je prinesla, da se moramo bolj povezovati.

Urška Jež

A dobra novica je ta, da se s kontinuiranim delom, vajo in pristopi da kreativnost ponovno obuditi. Potrebno je biti potrpežljiv in vztrajen, pa tudi samodiscipliniran. V resnici se moramo odrasli učiti v okviru ideje “learn to unlearn”. Odrasli moramo odmisliti vse naučene vzorce in se spomniti razmišljanja v otroški dobi. Naučiti se moramo razmišljati “out of the box”.

Kreativnost je timski šport

“Zame je kreativnost dinamika, ki pospeši drugačno razmišljanje, da lahko snujemo nove ideje”, je tokratno temo opredelila Mateja Panjan, ustvarjalka Future of Work v podjetju Danfoss, kjer imajo zelo pozitiven odnos do idej in novih stvari. Pri inoviranju se v podjetju upirajo drug na drugega, zato so prepričani, da je kreativno razmišljanje timski šport, ki nas bo v prihodnje ločil od umetne inteligence in robotizacije.

Gašper Hren in Mateja Panjan. Foto: Bussiness Class

“Treba je vlagati v različne metodologije kreativnega razmiljšanja in spodbujati naše najmlajše ter jih pustiti v svojem svetu kreativnosti. Tudi v podjetjih se morajo zavedati, da ni cilj zgolj doseganje KPI-jev, ampak se produktivnost, kreativnost in inovacija rodijo lahko tudi v prostem času”, je dejala Mateja Panjan.

V Danfossu so v preteklosti ustvarili precej heckatonov in sicer na vseh razvojnih področjih, tudi na procesih, ki so dolgotrajni in za današnji čas ne več najbolj optimalni. Kot je dejala Mateja Panjanj je ključno, da ideje dobijo podporo in vire in da ima podjetje pravi odnos do tega.

Gašper Hren, Danfoss:

Pogosto rečemo, da smo preveč zasedeni, da bi bili kreativni, da moramo slediti nekemu poslovnemu planu, ostati v okvirih. Za inovacijo in kreativnost pa rabimo prostor in čas”.



Kreativnost je tako kot lepa drža. Ne moremo biti kreativni 24 ur na dan

Kreativnost, domišljija, ideje in posledično inovacije se rodijo brez prisile. Skoraj spontano in nenačrtovano. Samo spomnite se Newtonove teorije o težnosti, ki je nastala medtem, ko je znani fizik zleknjen v sadovnjaku sanjaril o vesolju.

Dober nasvet:
Ko se rodi nekaj idej, je naslednji korak razmislek o tem, kaj želimo doseči. Najboljše je, da razmislimo o tem, kako bi od točke A do točke B prišli ob pomoči naše ideje s čim manjšo porabo energije in živcev.

Ideje ne moreš »roditi« pod prisilo in kot tudi ne, ko smo preveč vpeti v naporen ritem življenja, poln obveznosti, rokov in urnikov ter pravil in standardov.

Kot je dejala Nastja Mulej, je “keativnost veščina, ki se je lahko naučimo in jo sistematično razvijamo. Gre za proces vztrajnosti in potrpežljivosti, v katerega je potrebno neprestano vlagati in ga kontinuirano spodbujati”.

Optimalno bi bilo, da ljudje vsak dan 20 minut namenili za kreativnost. Enkrat na teden pa bi morali nameniti 1,5 ure za razvoj ideje.

Obstajajo različne vaje divergentnega razmišljanja, kjer si ves čas zastavljaš vprašanja, ki odpirajo veliko število možnih odgovorov. Vendar je za razvoj neke nove ideje potrebno »namensko razmišljanje«.

Mora pa biti to razmišljanje usmerjeno na pravi način. Gre za proces, pri katerem ne iščemo že od začetka samo prave ideje, ampak iščemo 1000 različnih idej. In potem med temi 1000 idejami poiščemo pravo.

Logično razmišljanje rabimo da prepoznamo vrednost ideje, medtem ko rabimo kreativno razmišljanje, da sploh pridemo do točke, ko imamo ogromno idej, med katerimi lahko izbiramo.

Dober nasvet: 
Če hočete izboljšati svoje sestanke, najprej pišite, potem govorite. Pisanje kristalizira misli. Vsak naj na sestanek pride že z vsaj 7 idejami. Smisel tega je, da se na sestankih pogovarjamo o stotih idejah, in da so pri tem vključeni vsi na sestanku.
Enkrat na teden pa bi morali nameniti 1,5 ure za razvoj ideje. Foto: Pixebay

Kako inovirajo najboljši?

Najbolj uspešne korporacije se zavedajo nujnosti inoviranja in zato so svojim zaposlenim začele nuditi t.i. podporno okolje.

To pomeni, da »tolerirajo«, da zaposleni niso vsak dan povsem produktivni in da si lahko vzamejo čas za razmišljanje, ali celo da dajo možganom in mislim »prosto pot«.

Mednarodna korporacija, vredna milijarde dolarjev in ki se ponaša z nenehnimi izboljšavami in nadgradnjami, ponuja zaposlenim 20 odstotkov delovnega časa, da delajo nekaj drugega, kar ni nujno povezano z delovnim mestom.

Tudi Apple in Microsoft imata podoben organizacijski model. Prvi so ga poimenovali “Blue sky”, drugi “The Garage project”. Oba vključujeta zaposlene, ki se jim je dovolilo, da so del delovnika delali nekaj, kar sploh ni bilo povezano z njihovim delom – ampak vse to  z namenom, da skušajo prebuditi svojo kreativnost.

Pri nas si za zgled jemljejo mednarodne velikane v Danfossu, saj so že leta 2016 ustanovili t.i. »24 idea heckaton«, ki je omogočal, da so zaposleni lahko znotraj delovnika iskali in predlagali kakršne koli ideje (v smislu, da nobena ideja ni slaba ideja, samo da je ideja) in če so jo prepoznali kot potencial za napredek in razvoj, so jo začeli uresničevati. Management je snovalcem idej podaril 20 % časa v obdobju 100 dni, da so podano idejo razvili do realizacije.

Kako naj se delodajalec loti spodbujanja kreativnosti pri zaposlenih?

  • Spremeniti se mora mindset vodij, ki morajo dovoliti članom tima nekaj časa, da lahko inovirajo in so sproščeni.
  • Vodstvo mora imeti toleranco do napak, a če se zgodijo, jih zaposleni ne smejo ponavljati.
  • Vodstvo mora ekipi zaupati, da soustvarja delovno okolje, delovne procese, pri čemer se mora odgovornost za rezultate avtomatično prenesti tudi na zaposlene. Zaposleni postanejo odgovorni in sprejemajo posledice svojih odločitev in s tem se v podjetju krepi proaktivnost ljudi, sprejemanje odgovornosti, zavzetost.
  • Vodstvo mora sporočati zaposlenim, da je “growth mindset”  imperativ razmišljanja danes. In to ne le na deklarativni ravni.

Danes je trg tako dinamičen, da je potrebno slediti spremembam. Navade in okolje se spreminjajo. Spremljati je treba razvoj trga, trendov, želje in potrebe naročnikov in kupcev. 

Pri tem je ključna hitrost odziva na spremembe. Ko pride do spremembe, ne smemo iti v ‘freeze mode’ in delati dramatičnih korakov, ki morda niso pravi, ampak dobro razmisliti, kje je zdaj naša priložnost.

Dober nasvet: 
Koncept t.i. "Talent Cloud", kjer se izmenjuje zaposlene med organizacijami, je za spodbujanje novih idej in novih oblik razmišljanja ter pridobivanja novih znanj in izkušenj, in se vsem vključenim izjemno obrestuje.

V kompleksnem življenju, v katerem živimo, je nujno povezovanje.

Če smo nekoč tekmovali s konkurenco, svoje inovacije in recepte skrivali, je danes čas, da ugotovimo, da nam lahko konkurenca pomaga pri našem razvoju, pri novih storitev in produktov.

Zakaj sploh inovirati, če imamo vrhunsko tehnologijo?

Do leta 2050 bo z zemljevida danes uveljavljenih mednarodnih podjetij izginilo več kot 50 odstotkov podjetij. Zakaj? ker se ne bodo prilagodili in ker ne bodo negovali kulture inoviranja. Še več: zaradi globalnega napredka in tehnološke preobrazbe z digitalizacijo in umetno inteligenco bo do leta 2040 izginilo več kot 47 odstotkov danes poznanih delovnih mest. Priprave na to “novo realnost” morajo podjetja začeti že zdaj.

Digitalizacija ne more nadomestiti inoviranja. To je le “orodje”,  s katerim lahko dosežemo hitrejšo in boljšo izvedbo procesa.

Samo zaradi te tehnologije ne boste veliko boljši. Omogoča samo, da smo hitrejši, agilnejši in spretnejši.

Ni pa še to inovacija, reinvencija našega poslovanja, ki nam bo omogočila, da bomo čez 10 let še tukaj. Digitalizacija torej je nujno potrebna, ni pa dovolj. Inoviranje pa je temelj ne le za razvoj človeka in človeštva, temveč celo za preživetje.

Torej, vzemite si čas, da “preživite”. In veliko jabolk vam pri tem želimo!

1 Star2 Star3 Star4 Star5 Star (Prvi ocenite ta prispevek)
Psihološko blagostanjeKreativnostCreativityInovativnosttolerancetolerancatechnologytalentstehnologijatalentiinnovative