BEEP STORY

Risanje, čečkanje, skiciranje… to so oblike dejavnosti, ki jih prav gotovo poznate. Ko razmišljamo, ko smo negotovi ali sredi težkega razgovora ali pa neskončnega dolgčasa, začnemo nezavedno čečkati. Samo da imamo pri roki košček papirja in pisalo…

Nekateri imajo vedno isti lik, ki ga narišejo v takšnih situacijah, drugi vedno skicirajo kakšen drug motiv. A risanje ali širše (umetnostno) ustvarjanje je del nas samih. Ustvarjalna energija biva v človeku že od samega začetka razvoja homo sapiensa.

Zdravljenje s plesom?

Psihoterapevti znajo razložiti, da je tudi petje ali posebno gibanje človekova primarna dejavnost. Otroci se denimo vrtijo okoli svoje osi, ker je to njihova notranja potreba po uravnavanju nevronov. Dokazano si s takšnim početjem, ki ga sicer starši zaradi strahu pred morebitnim padcem, ustavljajo, izboljšujejo kognitivne sposobnosti.

Zato ne čudi, da umetnostna terapija »dela čudeže«. In to takrat, ko že nastopijo težave ali pa z namenom, da se težave sploh nikoli ne bi pojavile. Pojdimo po vrsti.

Pred leti je Dalibor Bori Zupančič, celjski umetnik in umetnostni terapevt v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v celjskih galerijskih prostorih ob odprtju razstave likovnih del, ki so jih naslikali udeleženci likovne terapije dejal takole: »Likovno izražanje je dar, prirojen vsakemu človeškemu bitju, saj brez njega ne bi bilo niti črk, niti besed, niti stavkov in zato niti sporazumevanja. Seveda pa ga različne življenjske usode krojijo po svoje, zato se ta dar navadno naseljuje v skritih kotičkih nezavednega, nekje v bližini vsega tistega, kar naj bi bila skrb psihiatrije, psihologije in tudi farmacije. Prav umetnostna terapija se lahko mnogokrat izkaže kot nadvse primeren most za izražanje prikritosti, ki tarejo človeško dušo.«

Izpoved misli in čustev

Umetnostna terapija je orodje, s katerim lahko posameznik izpove misli in čustva, ki bi jih sicer težko izrazil. Mnogi lahko sebe in vse, kar je v njih, lažje izražajo skozi ustvarjanje kot skozi komunikacijo. Ustvarjalnost je po besedah omenjenega likovnika in umetnostnega terapevta »most do njegove resnične identitete«.

Učinkovitost verbalnih psihoterapij je široko poznana in priznana oblika psihološkega zdravljenja, a na žalost še nismo na ravni kot je del najbolj razvitega sveta, v katerem zdravstvo odkrito intenzivno vključuje umetnostno (glasbeno, plesno, likovno) terapijo kot panogo pri obravnavi in zdravljenju pacientov.

V tujini, le v obrisih pa tudi pri nas, se zlasti likovno, glasbeno, dramsko in plesno-gibalno izražanje uporablja tudi v terapevtske namene. Dobrodejni učinki umetnostne terapije ali pomoči z umetnostjo so znanstveno dokazani, zato jo vse pogosteje vključujejo zlasti v delo z otroki, mladostniki, invalidi, bolnimi in ostarelimi. Pripomore k boljšemu počutju, hitrejšemu okrevanju, soočanju s strahovi, navezovanju prijateljstev, izražanju stisk in še marsičemu.

Umetnostna terapija za preventivo in kurativo

Motnje hranjenja, razvojne, kognitivne, komunikacijske težave, duševne stiske, težave čustvovanja, ali težave v vedenju in medosebnih odnosih so problemi, s katerimi se sooča vse večji del populacije. Kot dokazujejo številne znanstvene študije, lahko terapije, povezane z umetnostjo, pripomorejo k reševanju vsega naštetega.

Še več: umetnostna terapija je v zadnjem času sprejeta kot terapija, za katero se marsikdo odloči iz preventivnih razlogov in sicer z željo, da se izogne vplivu stresa in se zavaruje pred predčasnim staranjem.

Začetki umetnostne terapije segajo v leto 1967 in sicer v Veliko Britanijo, na Nizozemsko in v ZDA.  Po tamkajšnjem zgledu tudi pri nas psihoterapevti, med katerimi je tudi Vesna Jevšenak, ki ji lahko prisluhnete v Beepovem podcastu ( LINK), izvajajo individualne ali skupinske terapije. Umetnostni terapevti so pogosto del interdisciplinarnega tima, v katerem so večinoma še psiholog, zdravnik, logoped, specialni ali socialni pedagog, socialni delavec, fizioterapevt in delovni terapevt.

Glasba dokazano pomaga pri premagovanju anksioznosti in depresije.

Likovna terapija je najbolj poznana oblika umetnostne terapije

Likovna terapija se odlikuje po svoji dostopnosti, saj je primerna za vsakogar, tudi za ljudi, ki se ne znajdejo najbolje z besedami, jih nočejo ali pa sploh ne morejo uporabljati. Likovna terapija je v tem smislu še posebno koristna in uspešna za otroke, saj težko ubesedijo, kar jih moti. Otroci tako vede ali nevede med igro spontano izrazijo svoje občutke, misli in čustva.

Za Slovence je likovna terapija še tabu, čeprav se v sodobnem času vse več ljudi vključuje v delavnice risanja, kiparjenja, pletenja, slikanja, in celo kuhanja. Vse to je ustvarjalnost in neke vrsta umetnosti, ki bi jo lahko laično poimenovali celo meditacija ali čuječnost.

Raziskave dokazujejo, da denimo z likovno terapijo posameznik, ki je doživel travmatično izkušnjo, pove od dva- do trikrat več, kot bi povedal v pogovoru. Navsezadnje, če ste starši, veste, da pedagogi že v tradicionalnih učnih programih v šolah analizirajo način risanja ali drugega ustvarjanja pri otrocih. Še posebej so pozorni pri tistih, za katere vedo, da so doživeli travme ali šoke bodisi zaradi izgube starša, prometne nesreče ali ločitev ali bolezni.. Risbe otrok so zelo zgovorne in razkrijejo otrokovo notranjost.

Strokovnjaki pravijo, da je likovnost tudi zelo dober katalizator, ki pomaga pri odkrivanju ter spopadanju s travmami in problemi, ki najedajo dušo, kratijo spanec in ne dajo dihati.«

Pojoče bolnišnice 
V Nemčiji obstaja mreža pojočih bolnišnic, ki jo je zasnoval glasbeni terapevt Wolfgang Bossinger. Leta 2006 je preizkušal učinke skupnega petja v psihiatrični ustanovi v Nemčiji, in ker se je izkazalo, da je to zelo uspešna pot do zavedanja in izražanja čustev ter sprejemanja sebe in okolice, je prakso razširil in razvil mrežo pojočih bolnišnic. Ta program zdaj s pridom uporablja okoli 60 nemških ustanov, negovalni centri, domovi za ostarele. 

.

Za novo energijo z glasbo

Le kdo ni bolj sproščen ali srečnejši, ko zasliši svojo najljubšo pesem ali pesem, ki ga spomni na najlepše trenutke? Ja, glasba ima v umetnostni terapiji posebno poglavje, saj ima posebno moč.

Sodobna nevroznanost tako dokazuje, da lahko glasba terapevtsko učinkuje na posameznika že, če jo ta zgolj posluša, kaj šele, če jo aktivno izvaja, kar pomeni, da poje ali igra instrument, pravi Katarina Habe, ki je doktorirala prav na temo o vplivih glasbe na kognitivno funkcioniranje.

V sosednji Avstriji že dolgo predpisujejo glasbeno terapijo na recept, britanski raziskovalci iz Britanskega raziskovalnega inštituta za umetnost in zdravje Sidney De Haan Research Centre for Arts and Health so na podlagi raziskav o pozitivnih učinkih petja objavili celo zborovske priročnike Petje za zdravje, v kratkem pa bodo tamkajšnji zdravniki začeli predpisovati recepte za terapevtsko zdravljenje z umetnostnimi terapijami. Pri nas pionirske korake v to smer še vedno dela Inštitut Knoll za glasbeno terapijo in supervizijo, ki po evropskih merilih usposablja glasbene terapevte.