BEEP STORY

Posamezniki, ki imajo dobro razvite komunikacijske spretnosti, lahko v celoti izkoristijo priložnosti, ki jih okolje ponuja. Ustrezno in primerno »glasno« komunicirajo, kdo so, kaj počnejo in kam želijo priti, s čimer si ustvarijo prepoznavno osebno blagovno znamko. Ta jim v prihodnosti odpre marsikatera vrata na njihovi poti uresničenja svojih potencialov.

Enako velja za podjetje. Podjetje z ustrezno vključujočo komunikacijo navznoter spodbuja razvoj potenciala zaposlenih, z ustrezno vključujočo komunikacijo navzven pa podjetje skrbi za dobro blagovno znamko delodajalca, saj tako privablja kandidate z višjim potencialom. 

Osnove ustrezne komunikacije navznoter in navzven

Komunikacija ima dva pomena v delovnem okolju. Delimo jo na introorganizacijsko komunikacijo, torej komunikacijo znotraj organizacije, ter interorganizacijsko komunikacijo, ki opisuje komunikacijo posameznika ali podjetja z okoljem.

Introorganizacijska komunikacija največkrat vključuje dva ali več posameznikov na isti ravni ali pa komunikacijo med nadrejenim in podrejenim. Glavna značilnost take organizacije je dvosmernost. Tako kot podrejeni posluša in spoštuje besede nadrejenega, tako mora tudi nadrejeni poslušati in spoštovati besede podrejenega. Oba si morata zaupati in se počutiti varno, da podata povratno informacijo. Komunikacija mora biti aktualna in hitra – pogosto čakamo na odgovore nadrejenih ure ali celo dneve, in v tem času delo stoji.  

Na drugi strani imamo interorganizacijsko komunikacijo oziroma komunikacijo podjetja z zunanjim svetom. Za slednjo je pomembo, da je namerna. Komunikacija z zunanjim svetom je premišljena in načrtovana. Ugled podjetja je slika, kjer je vsaka poteza čopiča natančna in analitično obdelana. Interorganizacijska komunikacija krepi odnose in ugled organizacije v njenem širšem in ožjem okolju. Vključuje sodelovanje z univerzami in inštituti. Vključuje podpiranje lokalnih organizacij in društev. Vključuje jasno in neprestano poudarjanje lastnih vrednot.

Kot je pred tedni na Dnevu odnosov z javnostmi Dan PR v Ljubljani dejal dr. Dejan Verčič, profesor na Fakulteti za družbene vede in partner v družbi Herman & partnerji, »naj bi še pred nekaj desetletji komunikacija pripadala zgolj specializiranim službam znotraj podjetij, ki jim pravimo PR ali Službe za korporativno komuniciranje oziroma Službe za odnose z javnostmi. A zahteve globalnega trga, potrošnikov, poslovnih partnerjev in investitorjev, so se izjemno povečale in tako mora znati dobro komunicirati vsakdo; še posebej prva oseba podjetja«.

Najvišji menedžerji so tako zadolženi za vizionarski razvoj izdelkov, storitev, za denarni tok, pa tudi za odnose z javnostmi. So obraz podjetja, kar pomeni, da se ljudje pogosto z njimi identificirajo in povzemajo njihove vrednote, poglede, stališča, celo življenjski slog ali politična prepričanja. Prvi mož ali prva dama podjetja razume komuniciranje kot strateško naravnano funkcijo, ki pomaga osmišljati smisel neke organizacije, zakaj sploh obstaja in kaj je njen namen ter poslanstvo.

Apple brez Steva Jobsa verjetno ne bi uspel. Tesla brez Elona Muska tudi ne. Nastopi obeh omenjenih voditeljev kažejo na izjemno spretnost komunikacije, ki učinkuje na njune zaposlene in na javnost, da so postali njuni sledilci, kupci in pripadniki.

Kako komunicira navzven prva oseba organizacije?

Razumevanje delovanja organizacije mora v prvi vrsti komunicirati najvišji menedžment oziroma prva oseba organizacije. Imeti sposobnost razložiti, zakaj neka organizacija obstaja, kakšno je njeno poslanstvo in kam se uvršča v širši družbi, je ključnega pomena za dobro poslovanje, prodajo in dobiček, ohranjanje talentov in nižjo fluktuacijo zaposlenih, dobro klimo znotraj podjetja in ugled.

TJ Walker, ameriški strokovnjak podjetja Media Training Worldwide, ki ze 25 let usposablja direktorje, predsednike vlad, predsednike držav, dobitnike Nobelove nagrade za mir, ameriške senatorje in druge, kako učinkoviteje komunicirati, je za Forbes opisal Jobsove izjemne sposobnosti komunikacije navzven. Imel je, kot navaja, »neverjetno sposobnost, da je govoril s strastjo in naredil svoje ideje razumljive in nepozabne s pripovedovanjem zgodb in demonstracijami. Jobs ni nikoli dovolil, da bi kot strokovnjak za tehnologijo govore preobremenil z žargonom. Vedel je, da se mora povezati na človeški ravni in podati tisto, kar je običajna oseba v resnici želela od izdelka. Ne nazadnje, način, kako je Jobs hodil po odru svobodno, udobno in sproščeno, je lekcija, ki bi se je morali vsi naučiti in slediti. A je vedno vadil svoje govore. Morda mislimo, da je videti in zveneti sproščeno bilo zanj nekaj povsem naravnega, vendar je za vsak večji govor in lansiranje izdelka porabil dneve in ure za vaje. Tako je s svojo komunikacijo soustvarjal izjemno močno blagovno znamko, ki je se danes ena vodilnih v svetu.«

Komunikacija podjetja navzven z jasnimi, privlačnimi in iskrenimi sporočili

A Steve Jobs ni veljal za dobrega vodjo, ni imel pravega posluha za ljudi. Podjetja pa morajo danes, da privabijo in zadržijo talente, graditi tudi močno blagovno znamko dobrega delodajalca. Izjemen pomen pri tem ima ponovno ustrezna komunikacija.

Globalno podjetje za raziskovanje in razvoj talentov ter blagovne znamke delodajalca Universum je že leta 2015 opravilo obsežno raziskavo, katero je povzel tudi Harvard Business Review. Anketirali so več kot 2500 menedžerjev iz 1000 podjetij, vključno z več kot 100 podjetji s seznama Fortune 500 in 70 organizacijami, ki so uvrščene na vrh Universumovega seznama »Najprivlačnejših delodajalcev na svetu« (razvrstitev preferenc podjetij med študenti v 12 najboljših gospodarstvih). Udeleženci v njihovi raziskavi so bili odgovorni za gradnjo blagovne znamke delodajalca v svojih podjetjih. Štiri področja so se izkazala kot najpomembnejša, od tega sta dve področji  vezani skoraj izključno na komunikacijo. Izpostavljajo ustrezno ciljano komunikacijo; v praksi to pomeni na primer, da moram podjetje, ki želi privlačiti inženirje, uporabiti komunikacijo, vrednote in kanale komuniciranja, s katerimi bodo to ciljno javnost tudi dosegli.

L’Oreal, na primer, uporablja svojo globalno karierno spletno stran na način, da pojasni lastnosti, ki jih znamka išče pri idealnih kandidatih za vsako delovno mesto. Nato ponudi prilagojeno vsebino, povezano z 10 njegovimi ključnimi funkcionalnimi področji, vključno z raziskavami in inovacijami, prodajo in poslovnim razvojem ter operacijami. Profili zaposlenih in zgodbe znotraj vsakega od teh področij zagotavljajo jasno predstavo o tem, kakšni ljudje delajo pri L’Orealu in naravo njihovega dela, pomagajo razjasniti pravi »fit« ter se osredotočiti na teme, za katere je znano, da zanimajo pravi ciljni talent. Zato boste našli več v inovacije usmerjenih zgodb za inženirje in več kariernih zgodb, ki poudarjajo priložnosti za vodenje za tiste, ki jih zanima prodaja in poslovni razvoj. Ravno ta »fit« je tisti, ki omogoča na eni strani razvoj potenciala posameznika kot tudi organizacije.

Več o komunikacijskih veščinah znotraj ali izven podjetja, z zaposlenimi, nadrejenimi, s sodelavci ali poslovnimi partnerji ter kupci, ponuja Beepov podcast z direktorico komunikacijske skupine O28 Alenko Vidic, tudi članico upravnega odbora sekcije mladih menedžerjev Združenja manager in vodje sekcije za družbeno odgovornost in nevladne organizacije Slovenskega društva za odnose z javnostmi.

Vključujoča interna komunikacija ustvarja kulturo odprtosti in zavzetost zaposlenih

Veščine komunikacije so ključne za promocijo podjetja v zunanjem svetu in v »notranjem svetu« organizacije, torej, znotraj kolektiva. Če znotraj podjetja ni učinkovitega pretoka informacij in ustrezne komunikacije, se zavzetost zaposlenih hitro zmanjša, s tem pa tudi učinkovitost same organizacije.

Povezava med delovno zavzetostjo in interno komunikacijo je skozi leta postala znanstveno dokazana. Eden glavnih razlogov, zaradi katerega zaposleni zapustijo organizacijo, je največkrat povezan ravno s komunikacijo. Slaba komunikacija je lahko pomanjkanje jasnih navodil vodstva, na splošno slaba komunikacija podjetja ali nenehne spremembe, ki niso dobro komunicirane. Študija, objavljena v Journal of Public Relations Research, pojasnjuje, da bi morale organizacije, ki želijo spodbujati sodelovanje, »odstraniti ovire za notranji pretok informacij in zaposlenim zagotavljati stalne povratne informacije o posameznih in organizacijskih vprašanjih«. Interno komuniciranje se je tako skozi leta razvilo od osnovnega pogovora in enosmernega podajanja informacij do holističnega pristopa k ustvarjanju blagovne znamke, kulture in izkušnje zaposlenih.

Preglednost, doslednost, dvosmerna komunikacija in dostopnost vodij

Bolečine napak v komunikaciji so v vsakem podjetju različne, vendar pa je oblikovanje strategije za reševanje teh napak podobno. Za zaposlene sta vedno ključnega pomena poslanstvo in pomen obstoja organizacije. Da bi bili zavzeti, morajo vodje dokazati jasno povezavo med svojim delom in širšo vizijo podjetja. Pri tem sta pomembni preglednost, doslednost, dvosmerna komunikacija in dostopnost vodij.

Za enako dostopnost in preglednost so odgovorni vodje. So najpomembnejši komunikacijski kanal za širjenje informacij in navodil ter so ključni za spodbujanje in sprejemanje idej in prispevkov zaposlenih. Njihovo usposabljanje in interakcije nam pomagajo izvedeti več o individualnih prednostih naših zaposlenih, o tem, kje v podjetju so njihove sposobnosti najprimernejše in kje so lahko izzivi za rast. To zahteva tudi pogoste pogovore ena na ena, odprte odgovore, pravočasno spremljanje in pohvale. To t. i. kulturo odprtosti morajo ustvariti vsi zaposleni, organizacije pa so tiste, ki morajo zagotoviti prava orodja.